17 maj 2019
Američani, rojeni v obdobju med letoma 1977 in 2000, poimenovani tudi »tisočletniki«, so generacija, ki so jo močno prizadele recesije, številne gospodarske nestabilnosti in rekordna brezposelnost. Ena izmed najnovejših raziskav je pokazala, da kar 62 % te ameriške populacije živi »od plače do plače«, le 38 % pa ima občutek finančne varnosti. Najbolj pogosto za svoje hude finančne težave, tisočletniki krivijo socialne, medijske platforme. Preko njih namreč spremljajo izkušnje svojih prijateljev in ker bi jim bili radi podobni in jih skrbi, da bodo kaj zamudili, to povečuje njihovo potrebo po trošenju. V raziskavi ugotavljajo, da sama potrošnja ni problematična, težave nastopijo, ko socialnim pritiskom dovolimo, da nas prisilijo v potrošnjo, ki presega naše finančne zmožnosti. To seveda lahko s časoma postane hud problem in vpliva na dolgoročno finančno stabilnost posameznika. A, tisočletniki nimajo težav samo s prekomernim trošenjem temveč tudi s prekomerno zadolženostjo. Imajo namreč več dolga kot katerakoli druga generacija! V zadnjih petih letih se je njihov dolg povečal za 22 %. Zanimivo je, da večina njihovega dolga ni v obliki hipotekarnega dolga temveč je vezan na študij, kreditne kartice in avtomobile. Kljub temu, da naj bi v naslednjih petih letih večina tisočletnikov imelo zaposlitev, v raziskavi opozarjajo, da jih bo naslednja recesija opustošila. Tisočletniki namreč v povprečju nimajo niti 500 ameriških dolarjev prihrankov.
26 april 2019
V začetku meseca februarja je Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil poročilo v katerem je navedeno, da lahko centralne banke znižajo temeljno obrestno mero precej pod nič. Po desetletju gospodarskega in finančnega »okrevanja« od finančne krize, ima kar nekaj držav še vedno nično obrestno mero, nekatere imajo celo negativno obrestno mero (Japonska, Švedska, Danska, Švica). In to bo v naslednjem obdobju recesije, ki je pred vrati, velika težava. Zgodovinsko gledano, huda obdobja recesije, namreč zahtevajo znižanje obrestne mere od 3 % dp 6 %. Tako »razkošje« pa si lahko danes privošči bolj malo držav z razvito ekonomijo. Da bi zaobšli to težavo, v študiji Mednarodnega denarnega sklada navajajo možnost, ki bi centralnim bankam omogočala nastavitev sistema, s katerim bi močno negativne obrestne mere postale izvedljiva možnost. Ker je Mednarodni denarni sklad ustanova, ki po navadi implementira finančne želje in ideje svetovne elite, so močne negativne obrestne mere v prihodnje, zagotovo dodatna realna nevarnost za premoženje posameznikov in družin.
17 april 2019
Mednarodni finančni sklad (IMF) je nedavno uradno znižal napoved svetovne gospodarske rasti na najnižji nivo od finančne krize dalje. Njihova napoved tako predvideva, da naj bi svetovno gospodarstvo v letošnjem letu, namesto 3,5 % zraslo za 3,3 %. Med glavnimi tveganji, ki potrjujejo njihovo gospodarsko napoved naj bi bili: trgovinske napetosti med posameznimi državami (Združene države Amerike in Kitajska), ohlajanje gospodarstva Evropske unije in nedogovorjeni Brexit. Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je pred kratkim tudi dejala, da čeprav je Evropska unija v boljši finančni kondiciji kot pred desetletjem, še vedno ni dovolj močna, da bi zdržala novo finančno krizo. V presenetljivem momentu iskrenosti je nadaljevala takole: »Bančni sistem je varnejši, a ni dovolj varen. Gospodarska blaginja je na splošno večja, vendar koristi gospodarske rasti niso dovolj porazdeljene.« Podobno skrb je posrednoizrazil tudi direktor Evropske centralne banke, ki je namignil, da bodo obrestne mere ostale nizke dalj časa kot je bilo pričakovati s čimer naj bi stimulirali gospodarsko rast in inflacijo. In čeprav začetek recesije napovedujejo v prihodnjih 8-12 meseci, se v recesiji že danes nahaja kar nekaj držav.
27 februar 2019
Bruto družbeni proizvod italijanskega gospodarstva je negativen že drugo četrtletje zapored, kar za Italijo pomeni, da je tehnično v recesiji. Na to, da to ne bi smelo ostati neopaženo, je že večkrat opozoril francoski gospodarski minister Bruno Le Maire. Takole opozarja: »Ne podcenjujte vpliva italijanske recesije. Veliko govorimo o Brexitu, ne govorimo pa nič o italijanski recesiji, ki bo imela pomemben vpliv na gospodarsko rast Evropske unije in lahko močno prizadene tudi Francijo kot eno izmed pomembnejših trgovinskih partneric.« Njegova skrb je razumljiva, saj so francoske banke lastnice velikega dela italijanskega javnega in privatnega dolga (več kot 311 milijard evrov). Po podatkih Banke za mednarodne poravnave (BIS) se je izpostavljenost francoskih bank do italijanskega dolga, iz prvega četrtletja na tretje četrtletje leta 2018, povečala za 34 milijard evrov. Še bolj alarmanten podatek je, da prej omenjenih 311 milijard evrov ne vključuje izpostavljenosti do pogodb z izvedenimi finančnimi instrumenti (11,2 milijardi), jamstev (16,2 milijard evrov) in kreditnih obveznosti (46,3 milijarde evrov). Ob upoštevanju vseh naštetih obveznostih, znaša izpostavljenost francoskih bank do italijanskega gospodarstva 384,7 milijard evrov oziroma kar 17 % francoskega bruto domačega proizvoda (BDP). Da bo pogled na situacijo še bolj jasen naj zaključim takole: finančni sektor največjega (Nemčija), drugega največjega (Francija) in četrtega največjega (Španija) gospodarstva v evro območju so italijanskemu dolgu izpostavljeni z nič manj kot 600 milijardami evrov. Zagotovo dovolj dober razlog za skrb…
26 februar 2019
Cena zlata se od sredine meseca novembra lanskega leta kar lepo vzpenja. Pričakovano, saj je zlato že zelo dolgo podcenjeno v primerjavi z ostalimi naložbenimi možnostmi. Pričakovati je, da se bo cena približala območju odpora (1375 $ - 1400 $), ki pa ne bo uspel zadržati napredovanja cene. Ko bo prej omenjen preboj območja odpora potrjen (tehnična analiza), večjih preprek pri rasti cene do vrednosti 1800 $ za troy unčo (31,1035 g) ne bo prav veliko. Preboj večletne odporne meje bo torej potrditev novega naraščajočega trenda in bo posledično povzročil zelo hitro rast cene zlata. Od prihodnje rasti cene zlata bodo imele korist tudi centralne banke, ki so v lanskem letu kupile največ zlata v zadnjih 48. letih. Čeprav ne priznajo na glas, se več kot očitno držijo znanega reka: »Zlato je denar, vse ostalo je dolg.«
02 december 2018
S tem, ko so centralne banke ustvarile balon na trgu obveznic, ki so temelj sedanjega finančnega sistema, so posledično povzročile balon tudi na vseh ostalih trgih (delniški, nepremičninski,…). Enega večjih balonov je moč zaznati pri ameriških korporacijskih obveznicah, kjer je njihova vrednost v preteklih 50. letih dosegla 3 bilijone ameriških dolarjev, nato pa se je v samo devetih letih (!) podvojila in sedaj znaša že 6 bilijonov ameriških dolarjev. V trenutnem ciklu dvigovanja temeljne obrestne mere Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bi se lahko 20 % premoženja ameriških korporacij soočilo s tveganjem neizpolnitve obveznosti v primeru nadaljnjega višanja obrestne mere. Na trgu, ki je trenutno ovrednoten na 6 bilijonov ameriških dolarjev, bi 20 % stopnja neplačil pomenila, da bi s tega trga »odneslo« približno 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar je približno enakovredno španskemu BDP. Ta postopek se je že začel in v kolikor bo sovpadel s korekcijo na borznem trgu, bo finančna kriza v letu 2008, v primerjavi s tem kar še sledi, izgledala kot piknik.
23 november 2018
Centralne banke, ki so že od leta 2010 neto kupci zlata, so v mesecu oktobru še pospešile nakupe zlata v primerjavi s prvo polovico letošnjega leta. Kazahstanska centralna banka je tako v mesecu oktobru k svojim deviznim zalogam dodala približno 200 tisoč troy unč (6,22 ton) zlata, svoje zaloge zlata pa je po šestih mesecih prodaj, povečala tudi turška centralna banka. Rusija je v istem obdobju k svojim zalogam zlata dodala okoli 960 tisoč troy unč (29,86 ton), prvič po letu 2017 pa je neto priliv zalog zlata zabeležila tudi Malezija. Prava vrednost zlata za centralne banke in države se pokaže takrat, ko je njihova valuta ogrožena z deflacijo ali inflacijo. Zato bodo centralne banke razvitih držav trdno držale zlato, ki ga imajo v posesti, medtem ko bodo ostale centralne banke s premajhno zalogo zlata (Azija) naredile vse, da ga v kratkem pridobijo čim več. In to, da centralne banke po svetu, prvič po letu 2014 kolektivno povečujejo svoje zaloge zlata, zagotovo ne more biti brezpredmetno.
26 oktober 2018
Ameriški delniški indeks S&P 500 je od doseženega vrha v mesecu septembru, izgubil 6,5 % vrednosti. Na splošno so delniški trgi z mesecem oktobrom postali volatilni in nestabilni. Kako zelo nestabilni so delniški trgi, pokaže že malo bolj poglobljen vpogled na trg. Podatki namreč kažejo, da je ob zadnji korekciji delniškega trga,na borzi v New Yorku, kar 1256 delnic doseglo svojo najnižjo vrednost v zadnjih 52-ih tednih, medtem, ko je le 21 delnic doseglo novo, najvišjo vrednost. Še bolj je zaskrbljujoč pogled na delniški indeks S&P 500, katerega gonilna sila je peščica tehnoloških podjetij. Podatki kažejo, da je več kot ¾ delnicam (353) indeksa padla vrednost za več ko 10 %. Še slabše, več kot pri polovici prej omenjenih podjetij, je vrednost delnic za vsaj 20 % nižja od najvišje dosežene vrednosti. Da delniški indeks S&P 500 ni navzdol zanihal še bolj gre pripisati dejstvu, da je vrednost delnice podjetja Apple, ki je močno zastopana v prej omenjenemu indeksu, izgubila le 4,6 % od svoje najvišje vrednosti. Kljub odpornosti indeksa S&P 500 na minulo korekcijo delniških trgov kaže, da bo to njegov najslabši mesec vse od avgusta leta 2015. Glede na dogajanje po svetu pa se lahko celo izkaže, da je to šele začetek pravega medvedjega (padajočega) trenda na delniških trgih.
19 oktober 2018
Iz Centra za evropske ekonomske raziskave so sporočili, da se je zaupanje nemških investitorjev spustilo na najnižjo raven v zadnjih šestih letih. ZEW Economic Sentiment za Nemčijo je mesečna gospodarska raziskava, ki zajema mnenja približno 300 ekonomistov in analitikov. Njihova mnenja in pričakovanja se uporabljajo kot kazalnik gospodarske prihodnosti Nemčije v naslednjih šestih mesecih. In raziskava trenutno kaže, da je optimističnih ekonomistov in analitikov veliko manj od pesimističnih. Vrednost kazalnika se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 14,1 točke in dosegla raven -24,7 točk. Večji padec vrednosti kazalnika se je zgodil le po glasovanju o izstopu Velike Britanije iz Evropske skupnosti, julija 2016. Na trenutno vrednost prej omenjenega kazalnika najbolj vplivajo trgovinski spor med Kitajsko in Združenimi državami Amerike, negotovost glede Brexita in nestabilna vladajoča koalicija v Nemčiji. Povprečna vrednost indeksa gospodarskega zaupanja (ZEW), med letoma 1991 in 2008, je bila 22,80 točk. Najvišjo vrednost je indeks dosegel meseca januarja leta 2000 (89,60 točk), najnižjo pa meseca julija leta 2008 (-63,90 točk).
12 oktober 2018
Devalvacija yuana v zadnje pol leta je očitna posledica trgovinske 'vojne' med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma. Vse več je znakov, da bi Kitajska lahko svojo valuto v primerjavi z ameriškim dolarjem oslabila celo na razmerje 7 yuanov proti enemu dolarju. Tu pa se nahaja močna psihološka meja, ki je ne bi bilo dobro prestopiti. Take vrednosti razmerja namreč ni bilo videti že več kot desetletje (7. april 2008), trenutno razmerje pa že presega dolgo 'branjeno' mejo pri vrednosti 6,9 yuana za dollar. Kitajska valuta je v zadnjih šestih mesecih, v primerjavi z ameriškim dolarjem, izgubila 9 %. Strokovnjaki za valutne trge menijo, da bo preboj prej omenjene psihološke meje prej posledica 'ojačanja' ameriškega dolarja kot dodatne oslabitve yuana. Kakršenkoli že bo razlog, bi to lahko povzročilo večjo volatilnost (nihajnost) kitajskega delniškega trga in hitro rastočih azijskih trgov. In čeprav trenutna situacija glavnemu ekonomistu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) še ne povzroča sivih las, je nedavno novinarjem zaupal, da se bo moral Peking soočiti z ukrepi uravnoteženja, s katerimi bo IMF 'obogatil' in zagotovil stabilnost na svetovnem finančnem trgu.
30 september 2018
SWIFT je kratica organizacije, ki upravlja mednarodni finančni sporočilni sistem ter omogoča izmenjavo sporočil med bankami in ostalimi finančnimi institucijami po vsem svetu. Pred tremi leti je Kitajska temu plačilnemu sistemu ob bok postavila svoj sistem s kratico CIPS, kmalu ji je sledila še Rusija, ki je svoj plačilni sistem (MIR) predstavila v mesecu maju lanskega leta. Sedaj se s podobno idejo ukvarja tudi Evropska unija oziroma nekaj njenih držav: Nemčija, Francija in Velika Britanija. Omenjene države, v sodelovanju s Kitajsko in Rusijo, iščejo možnost skupnega plačilnega sistema (SPV-Special Purpose Vehicle), ki bi zaobšel svetovni plačilni sistem (SWIFT), preko katerega prej omenjene države ne morejo poslovati z Iranom zaradi gospodarskih sankcij, ki so jih proti Iranu uvedle Združene države Amerike. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve, Federica Mogherini, je tako na generalni skupščini Združenih narodov (ZN) povedala, da želijo ustanoviti pravni subjekt, ki bo članicam EU olajšal zakonite finančne transakcije z Iranom in jim omogočil nadaljevanje trgovanja v skladu s pravom Evropske unije. Zanimivo bo spremljati ali imajo Združene države Amerike še dovolj politične moči, da preprečijo prej omenjeno namero.
20 september 2018
Pred kratkim so pri največji svetovni borzi fizičnega zlata, Shanghai Gold Exchange, v trgovanje vključili pogodbe za trgovanje z zlatnikom na katerem je upodobljena Kitajska panda (Gold Panda). Trgovalna enota je 30 gramov, kar sovpada z maso zlatnika z najvišjo denominacijo. Trgovalo se bo torej le z zlatniki, ki bodo imeli letnico izdelave 2016, 2017 ali 2018, saj so imeli njihovi predhodniki maso ene troy unče (31,1035 g). Dobava zlatnikov se bo opravila istega dne kot bo dogovorjen nakup. Prvi dan trgovanja s prej omenjenim zlatnikom se je zaključil z impresivnimi 275 kg kupljenih zlatnikov! Čeprav to ni prvi zlati kovanec s katerim se trguje na organiziranem trgu, je »Gold Panda« zelo pomemben za konstanten razvoj trga fizičnega zlata na Kitajskem in uveljavitev na drugih trgih po svetu. Zlatnik proizvaja podjetje China Gold Coin Corporation, ki je v 100 % lasti kitajske centralne banke (People's Bank of China). Zlatnik je legalna valuta Ljudske republike Kitajske in naložbeni kovanec. Ob predstavitveni slovesnosti je bila omenjena tudi namera, da bodo Shanghai Stock Exchange, Shanghai Gold Exchange in China Gold Coin Corporations razvile in ustanovile Panda General gold coin ETF s katerim se bo trgovalo na borzi.
14 september 2018
Uradna inflacija je podatek v katerega državna statistika zelo pogosto posega s spreminjanjem metodologije izračunavanja le-te, z namenom nižanja njene vrednosti. Lep primer takega početja je ameriški Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), katerega metodologija izračunavanja je bila od leta 1980 spremenjena najmanj 14-krat! Koliko zaupanja imajo lahko potrošniki v podatek o inflaciji, če se metodologija izračuna le-te v povprečju spremeni vsake 2,7 leta? Zato je razlika med uradno, statistično in realno inflacijo občutna. V primeru Združenih držav Amerike je razlika skoraj 8 %! Zato je veliko bolj smiselno in koristno čim prej začeti uporabljati podatek o realni inflaciji. In ob upoštevanju realne inflacije pridemo do podatka, da sta zlato in srebro ta trenutek najcenejša v zadnjih 50-ih letih. Z drugimi besedami, zlato se trenutno, ob upoštevanju realne inflacije, prodaja pod ceno iz leta 1970, ko posedovanje zlata fizičnim osebam v Združenih državah Amerike še ni bilo dovoljeno. Na podlagi podatkov iz letošnjega meseca julija in upoštevanju realne inflacije, je bila troy unča zlata (31,1035 g) leta 1980, ko je dosegla svojo najvišjo vrednost, vredna današnjih 12.687 ameriških dolarjev. Ta kombinacija podatkov kaže za koliko je trenutno podcenjeno zlato in kako visoko se lahko njegova cena dvigne, če bi se ujela z inflacijsko rastjo v 70-ih letih.
05 september 2018
Zadnji podatki kažejo na to, da se 'pametni denar' z unovčevanjem ustvarjenih dobičkov, ki so bili ustvarjeni z rastjo ameriškega dolarja, obrača v drug naložbeni segment. Kot ena izmed najbolj perspektivnih možnosti se kaže naložbeni sektor plemenitih kovin, ki je trenutno zelo podcenjen in hkrati pripravljen na konkretnejšo rast. Na to kažejo tudi podatki iz poročila CoT (Commitment of Treders), kjer so 'nekomercialni' trgovci z zlatom (large speculators), ki predstavljajo vlagatelje, ki običajno niso vključeni v proizvodnjo, predelavo ali trgovanje z zlatom, popolnoma obupali nad to plemenito kovino. Na drugi strani pa so ' komercialni' trgovci, to so tisti, ki predstavljajo subjekte vključene v proizvodnjo, predelavo ali trgovanje z zlatom, popolnoma likvidirali svoje short pozicije, ki naj bi napovedovale padec cene zlata. Zakaj je to pomembno? Ena od teorij namreč pravi, da so 'nekomercialni' trgovci z zlatom običajno na napačni, 'komercialni' trgovci pa na pravi strani dogajanja na trgu. Najverjetneje zato, ker slednji lahko na trg vplivajo po svojih željah. Trenutno imamo na trgu situacijo, ko imajo veliki špekulanti (nekomercialni trgovci) prvič po letu 2001 zopet neto short pozicije! V prej omenjenem letu je to pomenilo začetek večletne rasti cene zlata, ki je tistim, ki so se pravočasno pozicionirali v zlato, prinesla lepe dobičke. V kolikor se bo preteklo dogajanje potrdilo tudi tokrat, bomo lahko ponovno priča podobni rasti cene zlata.
26 julij 2018
Rusija je bila leta 2010 med desetimi največjimi imetniki ameriškega državnega dolga (176,3 milijarde $). Samo osem let kasneje je ni več na mesečni listi imetnikov ameriškega državnega dolga, na katero se uvrstijo države, ki imajo v lasti vsaj 30 milijard dolarjev ameriškega državnega dolga. Rusija ga je v mesecu maju letošnjega leta zmanjšala na vsega 14,9 milijard ameriških dolarjev. Postavljata se dve zanimivi vprašanji: zakaj je Rusija odprodala ameriški dolg in kaj je naredila z denarjem, ki ga je dobila od te prodaje? V ruski centralni banki so pojasnili, da je njihova odločitev posledica »sistematične ocene vseh vrst tveganj, vključno s finančnimi, gospodarskimi in geopolitičnimi«. Kam je šel denar od kupnine je razvidno iz podatkov o nakupu zlata, ki ga Rusija redno kupuje na mesečni bazi že 39 mesecev zapored in v deležu zlata v njihovih deviznih rezervah, ki je na najvišjem nivoju v zadnjih dveh desetletjih! Geopolitični konflikti in napetosti v mednarodni trgovini so k podobnim korakom vzpodbudile tudi Turčijo, ki je v pol leta skoraj prepolovila vrednost svojega lastništva v ameriškem dolgu in Nemčijo, ki je svojo udeležbo v ameriškem državnem dolgu zmanjšala za 9 %. Največji imetnik ameriškega dolga je tako Ameriška centralna banka (2,463 bilijona), sledita ji Kitajska (1,184 bilijona $) in Japonska (1,061 bilijona $). Še en dokaz več, da je mednarodno zaupanje v ameriški dolar, svetovno rezervno valuto, močno omajano.
16. julij 2018
Ameriška centralna banka razmišlja o opustitvi indikatorja (krivuljo donosa), ki je bil več desetletij ključni makroekonomski kazalnik za napovedovanje recesije. To pa zato, ker je to »edini« kazalnik, ki kaže na hitro približevanje recesije, medtem ko vsi drugi kazalniki ne kažejo na upad gospodarske rasti. Krivulja donosa namreč kaže razliko med obrestnimi merami kratkoročnih državnih obveznic (2 leti) in dolgoročnih državnih obveznic (10 let) Združenih držav Amerike. Ko je gospodarstvo v dobrem stanju, je obrestna mera dolgoročnih državnih obveznic višja od obrestne mere kratkoročnih državnih obveznic. V zadnjem času pa donosnost dolgoročnih obveznic kaže zelo počasno rast, kar investitorjem posledično poraja dvom v dolgoročno gospodarsko rast, kljub trenutni »vitalnosti« gospodarstva. Istočasno je Ameriška centralna banka dvigovala obrestno mero kratkoročnim državnim obveznicam in s tem prej omenjeni indikator (krivuljo donosa) spustila na nivo iz leta 2007, ko so Združene države Amerike padle v obdobje najhujše recesije v zadnjih 80 letih. Zato je razumljivo, da centralna banka teži k spremembi metodologije. Za enkrat še ni znano kateri kazalnik, ki ni povezan z makroekonomskimi statistikami, bi lahko nadomestil trenutni indikator gospodarske rasti (krivuljo donosa). Zamenjava metodologije je pogosto uporabljena metoda tudi pri ugotavljanju statistične inflacije, ki je zato praviloma veliko nižja od realne inflacije.
12. julij 2018
Cena bakra je v močni povezavi z gospodarsko rastjo, zato lahko padajoča cena bakra pomeni ohlajanje gospodarstva. "Dr. Copper", kot ga tudi imenujejo v finančnem svetu, je v novembru leta 2016 vstopil v rastoči trend in v njem ostal približno leto dni. Rast cene bakra se je nato končala, naraščajoča, podporna trendna linija pa pred kratkim ni zadržala občutnejšega padca cene. To je zelo pomembno opozorilo, da je s svetovno gospodarsko rastjo nekaj narobe. Zanimivo je, da se je rast cene bakra ustavila z začetkom programa »finančnega zategovanja (QT)« s strani Ameriške centralne banke. Sprva, ko je centralna banka začela z zmanjševanjem svoje bilance stanja za 10 milijard ameriških dolarjev na mesec, je cena bakra levitirala, ko pa je začela na mesečni bazi hitreje umikati denar s trga (30 milijard ameriških dolarjev), je cena bakra začela padati. Po objavi namere s strani Ameriške centralne banke, da bo v naslednjih 18. mesecih obrestno mero dvignila še petkrat, je cena bakra strmoglavila za 14,5 %. Čeprav to nakazuje, da ima finančno zategovanje (QT) direkten vpliv na svetovno gospodarsko rast, je Ameriška centralna banka odločena nadaljevati in celo pospešiti omenjeni program finančnega zategovanja (QT) na 40 milijard ameriških dolarjev mesečno. Neupoštevanje opozoril, ki jih daje gibanje cene bakra, bi lahko v drugi polovici leta imelo močan, negativen vpliv na svetovno gospodarstvo.
05. julij 2018
Ameriška centralna banka (FED), ki naj bi služila interesom naroda, je pred kratkim največjim bankam z Wall Streeta dala neodgovorno darilo. Določene, velike banke bodo namreč lahko z »blagoslovom« Ameriške centralne banke porabile približno 170 milijard ameriških dolarjev za odkup lastnih delnic in izplačilo višjih dividend delničarjem, namesto da bi denar posodile perspektivnim podjetjem in tako spodbudile ameriško gospodarstvo. Banke so bile »darila« seveda izjemno vesele in takoj pričele z objavami svojih nakupnih in dividendnih načrtov. Iz banke Citigroup so tako napovedali, da bodo v ta namen porabili 22 milijard ameriških dolarjev od tega 17,6 milijard za nakup lastnih delnic. Iz banke JPMorgan Chase so napovedal zvišanje četrtletne dividende za 43 % in nakup lastnih delnic v višini 20,7 milijard ameriških dolarjev. Pri tej banki so menda imeli še višje apetite po trošenju denarja, a naj bi njihovo prošnjo Ameriška centralna banka zavrnila. Zavrnitev zahteve po povečanju kapitalskih izdatkov je doletelo tudi banki Goldman Sachs in Morgan Stanley. Obe banki naj bi vseeno dvignili četrtletno dividendo za pet ameriških centov in odkupili svoje delnice v vrednosti okoli 5 milijard ameriških dolarjev. Razlog zakaj se je Ameriška centralna banka odločila za ta ukrep verjetno leži v težavah, ki jih ima Deutsche bank in bi lahko močno vplivale tudi na največje banke Wall Streeta. Na to možnost nakazuje podatek, da je Ameriška centralna banka pred »finančno obdaritvijo« šest glavnih bank izpostavila testiranju izjemne situacije na »globalni tržni šok«, s katerim so ugotavljali pripravljenost izbranih bank na morebitno ne plačilno sposobnost nasprotne stranke (Deutsche bank?).
22. junij 2018
Francoski politik in bivši diplomat, Bruno Le Maire, je pred kratkim izjavil sledeče: »Evropa je v fazi razgradnje, razpada pred našimi očmi.« V nadaljevanju je dodal: »Priseljevanje, finančna tveganja,… to so težave, ki imajo lahko samo evropske rešitve. Namesto tega se države članice »zapirajo« in poskušajo najti nacionalne rešitve.« O štirih ključnih vprašanjih Evropske unije, o katerih se ni moč pogajati, naj bi razpravljala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Gre za višino proračuna za naložbe v evroobmočju, »varnostni mreži« za banke, načrtu obdavčitve velikih tehnoloških podjetij in zmanjševanje razlik pri obdavčitvah pravnih oseb. Sporazum o teh ključnih vprašanjih bi, po mnenju Bruna Le Maire, predstavljal pomemben korak k finančni varnosti Evropske unije. V nasprotnem primeru bi Lahko evroobmočje padlo v zelo nemirno obdobje. Po njegovem mnenju se nahajamo pred trenutkom resnice, ki bo določila prihodnost Evropske unije.
11. junij 2018
Švicarski državni pokojninski sklad se je odločil dobršen del svojega portfelja (30,5 milijard evrov) investirati v fizično zlato. Ta novica je zanimiva zaradi tega, ker sklad pomembno spreminja svojo naložbeno strategijo. Prej je namreč vlagal v zlato in srebro le preko nestandardiziranih pogodb za izmenjavo blaga in mimo organiziranega trga. Večina teh izmenjav je med poslovnima subjektoma (posojilojemalec in posojilodajalec) v naprej določenih in se v primeru zlata, opravi proti denarni valuti (ameriški dolar). Upravljavci pokojninskega sklada so se odločili, da bodo od sedaj naprej investirali v fizično zlato ter dvignili izpostavljenost sklada do zlata z 1 % na 2 %, zmanjšali pa bodo izpostavljenost do energijskega sektorja. In zaradi česa so se odločili spremeniti naložbeno strategijo? Zato, ker je po njihovem mnenju fizično zlato bolj ustrezna rešitev za razpršitev in zavarovanje naložbenega portfelja v določenih situacijah (inflacija ali recesija) kot pa potrošne dobrine energijskega sektorja. Upravljavci pokojninskega sklada tako planirajo, da naj bi do konca letošnjega leta, v portfelju pokojninskega sklada, fizično zlato popolnoma nadomestilo t.i. papirnato zlato.
31. maj 2018
Ignacio Visco, guverner italijanske centralne banke trdi, da je Italiji mesto v Evropski Uniji. Verjetno res, a to pomeni, da bodo morali hitro in učinkovito urediti svojo finančno politiko. Trenutno njihov javni dolg presega 130 % bruto domačega proizvoda (BDP) in lahko še naraste ob tem, ko bo Evropska centralna banka (ECB) začela zmanjševati odkupe slabih obveznic. Kakšno je trenutno finančno stanje v Italiji, lepo povzema David Powell iz Bloomberg Economics, ki pravi: »Italijanske populistične stranke spravljajo financiranje države na nestanovitno pot, še preden so porabili en sam evro. V kolikor bi se pričakovana donosnost državnih obveznic dodatno povišala za 100 bazičnih točk (1 %), za kolikor se je povišala v zadnjih dveh tednih in pol, bi javni dolg postopoma postajal predrag za financiranje.« Razpon med pričakovanimi donosi italijanskih in nemških obveznic, ki je ene vrste pokazatelj ekonomskih obetov za Italijo, je največji v zadnjih petih letih. In kako na to gledajo pri Evropski centralni banki? Njen podpredsednik Vitor Constancio je v enem izmed svojih intervjujev dejal: »Italija pozna pravila. Morda jih bodo zopet želeli pazljivejše prebrati.« Če nekaj dolgo časa potiskaš pod preprogo, še ne pomeni, da tega več ni.
17. maj 2018
Leta 2000 je bilo sedem držav v katerih centralne banke niso bile pod kontrolo družine Rothscild. To so bile države: Afganistan, Irak, Sudan, Libija, Kuba, Severna Koreja in Iran. V naslednjih treh letih si je prej omenjena družina, ki že več kot 200 let kontrolira svetovni bančni sektor, podredila centralno banko Afganistana in Iraka, v naslednjih dveh letih pa še Sudana in Libije. Sanes so torej ostale samo še tri države s centralnimi bankami, ki niso pod kontrolo družine Rothscild. S Kubo, po smrti Fidela Castra, verjetno ne bo večjih težav, zapleta pa se pri Severni Koreji in Iranu. V tej luči so tudi vse težnje, da se Iran zaplete v za nas nesmiselno vojno, veliko bolj razumljive. Težava za svetovno elito bankirjev je v tem, da Iran podpirata vedno močnejši in vplivnejši Kitajska in Rusija. V tej luči je bila prav nedavno vzpostavljena nova železniška povezava med Kitajsko in Iranom, s katero so pošiljkam sončničnih semen skrajšali pot za skoraj polovico. Po navedbi Washington Posta, je Iran eden največjih izvoznikov blaga na Kitajsko in naj bi v lanskem letu izvoz v to državo povečal kar za 25 %. Vse kaže, da družini Rothscild tudi tokratne bo uspelo priti po mirni potido nove centralne banke in novih naftnih polj.
10. april 2018
Deutsche bank je pred kratkim dobila novega direktorja. Na čelo banke je stopil Shristian Sewing (47 let), ki naj bi s spremenjeno strategijo prekinil triletno obdobje izgub prej omenjene banke. Sewing je napovedal, da se bodo umaknili s področij za katere se bo izkazalo, da za banko niso dovolj dobičkonosne. Analitiki ugotavljajo, da Deutsche bank že nekaj let manjka nekaj najpomembnejšega, strategija. Analitik banke JP Morgan pravi: »Težava Deutsche bank ni izvršni direktor kot to špekulirajo mediji, temveč njihovi delničarji s popolnoma različnimi interesi in premajhno zavezanostjo k spremembi banke v interesu lastnikov, to pa so delničarji in upniki.« Med največje investitorji banke, ki imajo skupaj v lasti približno tretjino banke so: kraljeva družina Katarja, kitajski konglomerat HNA Group, upravljavska družba Black Rock in sklad privatnega kapitala Cerberus. Čista izguba Deutsche bank se je v zadnjem trimesečju lanskega leta povečala z 1,9 milijarde evrov na 2,2 milijardi evrov, medtem ko so njeni prihodki upadli za 19 odstotkov. »Nazadovanje banke, ki se je zgodilo v zadnjem četrtletju lanskega leta, se v nobenih okoliščinah ne sme več ponoviti,« je odločen novi direktor Deutsche bank.
26. marec 2018
Kaže, da se Rusija pripravlja na nekaj velikega, saj dodaja zlato v svoje devizne rezerve najhitreje v zadnjih 12 letih in hkrati od leta 2011 dalje enako hitro odprodaja ameriške državne obveznice. V mesecu januarju naj bi Rusija tako imela v svojih deviznih rezervah že 1843 ton zlata, torej več kot znaša uradna zaloga zlata Kitajske. To seveda počnejo s ciljem, da postanejo manj občutljivi na geopolitična in finančna tveganja. A, Rusija dela velike korake naprej tudi pri monetizaciji srebra. Pripravljajo se namreč na izdajo srebrnega rublja, srebrnika, katerega izdajatelj bo Ministrstvo za finance. Srebrnik z monetarno vrednostjo bi tako postal vzporedna valuta, katere vrednost bi se gibala vzporedno z vrednostjo rublja. Dejstvo je, da je trenutni svetovni sistem centralnega bančništva izčrpal svoje možnosti. Na to kaže tudi dejstvo, da ima kar 17 držav negativne obrestne mere, kar je svojevrstni dokaz intelektualnega bankrota v svetovnem centralnem bančnem sistemu. Svetovna gospodarstva so v krizi in v svetu trenutno ni ene države, kjer bi državljani uživali brezskrbno blaginjo…
03. marec 2018
Podobno kot vsa velika podjetja, tudi ameriška vlada vsako leto predstavi letno finančno poročilo. A, namesto pozitivnega rezultata, že takoj na začetku poročila povedo, da je njihova lanska neto izguba znašala neverjetnih 1,2 bilijona ameriških dolarjev. To je vsota, ki presega velikost avstralskega gospodarstva. Še bolj plastično predstavljeno gre za izgubo, ki nastane tako, da se vsako minuto zapravi več kot 2,2 milijona ameriških dolarjev! In to jim je uspelo v letu 2017, ki je bilo odlično leto za gospodarstvo. Brez vojne, recesije ali epske finančne krize. V poročilu navajajo tudi, da se je njihovo skupno premoženje izpred enega leta zmanjšalo za 6 %, kar pomeni, da ima ameriška vlada veliko več obveznosti kot pa premoženja. Negativna bilanca stanja se kaže tudi med pričakovanimi prihodnjimi izdatki in prihodki za socialno in zdravstveno varnost, ki znaša negativnih 49 bilijonov ameriških dolarjev. To pomeni, da sta dva največja in najpomembnejša programa v Združenih državah Amerike, pokojninski Social Security in zdravstveni Medicare, nesolventna! Kratek povzetek tega zapisa je, če bi bila ameriška vlada podjetje, bi to že zdavnaj šlo v stečaj.
28. februar 2018
Zaradi gospodarskih sankcij Združenih držav Amerike proti Venezueli, je slednja pred kratkim začela z izdajo kriptovalute, vezane na sodček nafte. Venezuela je za ta namen rezervirala pet milijard sodčkov nafte iz svojih rezerv. Pričakujejo, da bo prodanih vseh 100 milijonov kriptožetonov, do sedaj so jih prodali že za 735 milijonov ameriških dolarjev. Venezuelska vlada se je z izdajo kriptovalute, ki temelji na njihovi zalogi nafte ukvarjala zadnjih sedem mesecev, po pomoč pa se je obrnila tudi na kitajsko centralno banko. Namen te kriptovalute je ublažiti težave Venezuele, vključno s pomanjkanjem bankovcev v obtoku. Kljub temu, da so uvozili milijarde bankovcev, se njihova valuta še naprej spopada s štirimestno inflacijo, pri kateri je njihov bankovec z najvišjo nominirano vrednostjo (100 tisoč bolivarjev) vreden le 50 ameriških centov. Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bo njihova letošnja inflacija znašala 13000 %. Posledica tega so prazni bančni avtomati v Caracasu, lokalne banke pa imajo omejene dvige gotovine na le nekaj ameriških centov na dan. Zaradi odličnega odziva na kriptovaluto podprto s sodčki nafte, že razmišljajo o izdaji nove kriptovalute, ki bi bila podprta z zlatom. Tega ima Venezuela v svojih deviznih rezervah 187,57 ton.
04. februar 2018
Čez teden dni se bodo začele 23. zimske olimpijske igre v Južni Koreji (Pyeongchang). Mednarodni olimpijski komite (IOC) je tako že objavil tudi podatke o zlati olimpijski medalji. Ta bo tehtala 586 gramov. A, tako kot njene predhodnice tudi ta ne bo iz zlata temveč iz srebra, ki bo prevlečeno s 6 grami zlata. Torej bo njena materialna vrednost, gled na trenutno vrednost plemenitih kovin, okoli 600 ameriških dolarjev. Dobitnik srebrne medalje bo dobil 580 gramov srebra katerega čistina bo 92,5 %. Zanimivo je, da so se medalje podeljevale že leta 1896 na olimpijskih igrah v Atenah, a med njimi še ni bilo zlate medalje. Namesto nje je dobil zmagovalec srebrno medaljo in oljčno vejico. Prva zlata medalja je bila, za zmago na olimpijskih igrah, podeljena leta 1904 na poletnih olimpijskih igrah v St. Louisu. Zadnjo zlato olimpijsko medaljo iz čistega zlata pa so podelili samo osem let kasneje na poletnih olimpijskih igrah v Stockholmu.
22. januar 2018
V Evropi obstajajo edinstvena podjetja, ki so ekstremno dobičkonosna. Pred nekaj dnevi je eno izmed njih objavilo dobiček v letu 2017, ki je znašal 54 milijard frankov (46 milijard evrov). Za lažjo predstavo naj dodam, da to predstavlja skoraj 8 % vrednosti celotnega švicarskega gospodarstva. Vrednost delnice tega podjetja se je v zadnjih devetih mesecih skoraj potrojila! To pa je dobiček, ki se že lahko primerja s preteklimi dobički na trgu kriptovalut. In čeprav ima podjetje veliko manj zaposlenih (800) od večine delniških velikanov (Apple, Amazon,…), je od njih veliko bolj uspešno. Kako je to mogoče? Ker imajo pravni monopol na svoj izdelek. Z drugimi besedami, na trgu nimajo konkurence, njihov produkt se namreč imenuje švicarski frank! Morda se vam zdi, da za prej omenjenim pričakovanim dobičkom stoji trdo delo in garanje, a temu ni tako. Potrebni so »le« štirje preprosti koraki: ohranjati monopol nad papirnato valuto, tiskati ogromne količine papirnate valute in napihovati cene premoženja, nižati obrestno mero do negativne vrednosti ter kupovati premoženje (obveznice, delnice,…) in povzročiti naraščanje cen le-teh. Z rastjo cen obveznic in delnic, se posledično veča tudi dobiček švicarske centralne banke. Preprosto in precej neverjetno, kaj ne?
19. december 2017
Bitcoin je bil že leta 2013 dodan na seznam nadzora pri New York Department of Financial Services, Kalifornijski oddelek za finančne institucije in vlada Združenih držav Amerike pa sta pozvala vse obveščevalne agencije po informacijah o tem, kako nameravajo v prihodnje obravnavati Bitcoin. Sedaj so se odločili, da nanj pritisnejo še s terminskimi posli, ki se poravnajo v fiat valuti, ameriških dolarjih. Gre za enak princip , kot ga uporabljajo pri regulaciji cene zlata in srebra. In kdo stoji za vsem tem? Investicijska banka Goldman Sachs, seveda. Oziroma bolj natančno Timo Schaefer, ki je bil pri prej omenjeni banki med letoma 2011 in 2015 izvršni direktor kreditnega kvantitativnega modeliranja. Če povzamem, imamo nove terminske pogodbe na blagovni borzi v Čikagu, derivat svetovnega fenomena (Bitcoin), katerega terminska pogodba se poravna v ameriških dolarjih, po referenčni meri, ki jo določa neznano podjetje iz Londona, katerega direktor prihaja iz banke Goldman Sachs. Nevarna zmes, ki bo marsikateremu ljubitelju kriptovalut povzročila kopico sivih las.
08. november 2017
Upravni odbor Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) je pred kratkim predlagal, da se dopustna stopnja razmerja med stroški in prihodki banke, spremeni z dosedanjih 33 odstotkov na 50 odstotkov. Ruski analitiki bančnega trga to vidijo kot signal, da so se finančni kazalci prej omenjene banke močno poslabšali. Po vrhu vsega je to že druga sprememba enega ključnih kazalnikov finančne stabilnosti banke v relativno kratkem času, saj so ga na 33 odstotkov povišali že leta 2015. Do takrat je EBRD držala ta kazalnik pri stabilnih vrednostih, znotraj 25 odstotkov. Da jim "teče voda v grlo" in da je dvig dopustne stopnje omenjenega kazalnika nujen, nakazuje tudi način odločanja, ki je bil opravljen mimo določenega protokola in brez pomembne razprave na ravni delničarjev banke. Na poslabšanje stabilnosti banke sta močno vplivala dva dejavnika: preklic poslovanja v Rusiji leta 2014 zaradi gospodarskih sankcij in močan porast administrativnih stroškov, ki so se v petih letih povečali za 73 odstotkov. Razumljivo, če vemo, da je bil v nekaterih preteklih letih delež Rusije, v skupnih prihodkih Evropske banke za obnovo in razvoj, tudi do 50 odstotkov.
23. oktober 2017
Centralna banka Rusije v zadnjem času kupuje izjemne količine zlata. Po mnenju argentinskega finančnega strokovnjaka to delajo z namenom zaščite ruskega gospodarstva v primeru krizne situacije. Med te spada tudi manipulacija vrednosti ameriškega dolarja s strani Združenih držav Amerike. Zlato, večni finančni vir, ima namreč v primerjavi z drugim finančnim premoženjem, realno vrednost. Zato ruska vlada meni, da je bolje imeti več premoženja v zlatu kot v ameriški ali katerikoli drugi denarni valuti. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je ruska centralna banka kupila 4,2 milijona troy unč zlata (130,63 ton), kar predstavlja 15 % povečanje glede na enako obdobje lanskega leta. Ruska centralna banka že od leta 2014 kupuje več zlata kot katerakoli druga centralna banka, saj vsake pol leta k deviznim rezervam dodajo okoli 100 ton zlata. V zadnjem desetletju se tako jasno kaže sprememba finančne politike ruske centralne banke. Po zadnjih podatkih iz začetka meseca oktobra so močno povečali devizne rezerve v zlatu in hkrati močno zmanjšali devizne rezerve v evro valuti s 40 % na 26 %. Rusija več kot očitno verjame in sledi nepisanemu pravilu, ki pravi, da kdor poseduje zlato, postavlja pravila…
19. september 2017
Predsednik Nicolas Maduro, ki je že v preteklosti dejal, da se bo Venezuela osvobodila iz »primeža« ameriškega dolarja je pred kratkim objavil, da je država že začela objavljati cene svoje nafte v kitajskem juanu, s čimer naj bi se tako izognila ameriškemu dolarju in omilila sankcije Združenih držav Amerike. Sankcije, ki jih je ameriški predsednik Trump uvedel konec avgusta, ameriškim zasebnim podjetjem namreč prepoveduje nakup kakršne koli obveznice, ki bi jo izdala venezuelska vlada ali njena državna naftna družba. Uradni podatki ameriške agencije za energetiko kažejo, da je Venezuela tretja največja dobaviteljica surove nafte Združenim državam Amerike, kar predstavlja 10 % celotnega ameriškega uvoza nafte v letu 2016, zato analitiki kitajske naftne industrije menijo, da je zelo malo verjetno, da bi ameriška vlada v celoti prepovedala uvoz nafte iz Venezuele. Ni kaj, velik udarec za ameriški dolar, ki vse bolj in vse hitreje izgublja status svetovne rezervne valute.
15. september 2017
Ko se ozremo nazaj na pok tehnološkega (2000) in nepremičninskega balona (2007) v Združenih državah Amerike lahko vidimo, da je šlo v obeh primerih za postopno priznanje vlagateljev, da so vrednostni papirji, ki so jih imeli v lasti, precenjeni. Podobni Potemkinovi vasi: začasno veličastni in impresivni na površini, a podprti z veliko manj kot so vlagatelji upali. In kakšen katalizator bi lahko počil naslednji finančni balon? Postopno ali nenadno spoznanje realnosti, da za obljubami ni ničesar drugega, otipljivega. Vlagatelji bi se morali zavedati, da dobički na delniških trgih ne nastanejo iz nič ampak so vsota treh dejavnikov: gospodarske rasti, dobičkov od prodaje in spremenljivosti cen. V zadnjem desetletju se je, zaradi demografskih dejavnikov (staranja prebivalstva) in vztrajnega upočasnjevanja rasti produktivnosti, bruto družbeni proizvod (BDP) Združenih držav Amerike zmanjšal na vsega 1 % na leto. Tako je pričakovati, da se bo rast BDP v naslednjem desetletju znižala celo pod to mejo. Trenutno je delniški indeks S&P 500 tako precenjen, da nekateri borzni analitiki predvidevajo celo do 60 % korekcijo njegove vrednosti. Prej omenjeni delniški indeks je sicer od leta 2000 do danes prinašal povprečni 4,8 % letni donos. A, če tudi bi investitorji v naslednjem desetletju imeli srečo in bi se indeks v naslednjem desetletju napihnil v še večji balon, naj bi bil pričakovan povprečni letni donos, zaradi prej omenjenih razlogov, nižji od 4,8 %. Pok trenutnega delniškega balona ne bo torej nič drugačen od prej omenjenih, le še bolj boleč in dolgotrajnejši bo.
08. september 2017
Kriptovalute so v polnem zamahu saj vsak dan vznikne nekaj novih žetonov. Na trg kriptovalut tako prihajajo tudi žetoni (tokens), ki bodo 100 % podprti z zlatom. Žeton, ki so ga poimenovali GOLD, bo imel ceno ene troy unče zlata. Cena bo vezana na ceno pri mednarodnem trgovskem združenju za kovine v Londonu ( LBMA). Za pokritje v zlatu bo podjetje uporabljalo papirnato (ETF) in fizično zlato. Zlata podlaga za žetone bo vedno enaka ali višja od količine žetonov v obtoku. Za razliko od podobnih projektov s kriptovaluto, ki so podprti z zlatom, bodo GOLD žetoni shranjeni v decentralizirani, programabilni enoti. Investitorji bodo lahko v GOLD žetone konvertirali tudi fizično zlato. Na ta način naj bi rešili dva problema s katerimi se srečujejo investitorji v fizično zlato: težavo s transportom in možnostjo zasega zlata. Za to bo poskrbel t.i. skrbniški robot, ki so ga označili kot »inovativno aplikacijo za samodejno prepoznavanje in shranjevanje zlatega nakita, majhnih ingotov (do 100 g) in zlatnikov, brez človeškega posredovanja". Čeprav kriptovalute preplavljajo finančni trg in se selijo tudi na trg zlata, ne gre pozabiti na dejstvo, da če zlata ne posedujete v fizični obliki, potem enostavno ni v vaši lasti. Torej, čeprav se žeton še tako sveti, ni rečeno, da je res zlat.
05. september 2017
Kitajska je v preteklih letih potihoma zgradila infrastrukturo, ki bo sposobna izvajati nov finančni instrument, ki bo omogočil trgovinske poravnave brez ameriškega dolarja. Iz poročila, ki ga je objavil Nikkei Asian je namreč moč razbrati, da je Kitajska pripravljena na izdajo terminskih pogodb na nafto, ki bodo nominirane v kitajski valuti (yuan) in se jih bo dalo spremeniti v fizično zlato. Slednje bodo, največji dobavitelji nafte na Kitajsko, lahko naredili na borzah zlata v Hongkongu in Šanghaju. Gre za pomemben korak pri umiku ameriške valute kot svetovne rezervne valute ter vzpostavitvi nove svetovne in gospodarske finančne ureditve. In še pomembnejše, ponovno vpeljuje zlato v svetovni finančni sistem. Da je projekt mišljen še kako resno kažejo podatki Inštituta Brookings, ki kažejo, da je konec septembra 2016 že 34 centralnih bank po svetu podpisalo dvostranski sporazum o zamenjavi lokalnih valut s People's Bank of China. Vključna z večjimi državami proizvajalkami nafte. To bi lahko bil tudi eden izmed razlogov, da zahodnim centralnim bankam v zadnjem času ne uspe preprečiti rasti cene zlata.
04. september 2017
Po navedbah Financia Timesa se je šest največjih bank na svetu (Barclays, Credit Suisse, Canadian Imperial Bank of Commerce, HSBC in State Street) odločilo, da se pridružijo blockchain projektu z imenom 'koristni kovanec'. Projekt bo bankam omogočal, da medsebojno, brez takojšnjih denarnih nakazil poslujejo z vrednostnimi papirji (obveznice, delnice), nominiranimi v različnih valutah. V ta namen bodo uporabljale digitalne 'kovance', ki bodo neposredno zamenljivi z denarno valuto pri centralnih bankah. S tem naj bi skrajšal čas medsebojnih transakcij, zmanjšali pa bi se tudi stroški in potreben kapital ob kasnejšem poračunu in poravnavi. Celotni stroški finančne industrije pri obračunih in poslovnih poravnav so ocenjeni na 65 – 80 milijard ameriških dolarjev na leto. Idejne ustanoviteljice projekta (Deutsche Bank, Banco Sanander, Bank of New York Mellon in NEX) pričakujejo, da bodo s testiranjem lahko pričela že v prihodnjem letu, saj so pred kratkim zaključili z drugo fazo projekta.
31. avgust 2017
Centralni bankirji in politiki v Združenih državah Amerike trdijo, da je stopnja brezposelnosti na 10-letnem minimumu. To zveni super, a v kolikor se nekoliko bolj poglobite v številke hitro ugotovite, da mora biti resnica drugačna. Že podatki ameriškega ministrstva za delo kažejo, da je odstotek Američanov (med 25 in 54 let), ki imajo zaposlitev, še vedno nižji od obdobja pred finančno krizo leta 2008. Rast osebnih dohodkov od krize dalje stagnira, podobno kot zmožnost varčevanja. V tem kontekstu so zanimivi tudi podatki banke Bank of America. V njihovem letnem poročilu za leto 2016 je najti podatek, da je imela banka od 46 milijonov gospodinjstev, 592 milijard ameriških dolarjev depozitov. To v povprečju pomeni 12.870 ameriških dolarjev na gospodinjstvo. Na gospodinjstvo, ne na posameznika! To n i veliko, če vemo, da ta znesek vključuje vse: prihranke, naložbe, pokojnine,… Še bolj boleče postane, če te podatke banke primerjamo s tistimi iz leta 1997. Takrat je imela banka od 30 milijonov gospodinjstev 392 milijard ameriških dolarjev depozitov, kar je bilo v povprečju 13.067 ameriških dolarjev na gospodinjstvo. Po 20. letih imajo torej njihovi komitenti manj premoženja! Ne gre se torej čuditi, da srednji delavski razred počasi, a zanesljivo izginja.
22. avgust 2017
Eden najbolj prepoznavnih svetovnih zlatnikov, Južnoafriški Krugerrand, je bil prvič kovan leta 1967. Takrat je bila njegova cena 35 ameriških dolarjev (27 randov), danes se njegova cena giblje okoli 1.273 ameriških dolarjev. Čemu gre pripisati to cenovno rast? Kombinaciji splošne rasti cene zlata in razvrednotenja lokalne valute. Ta sinergija je že od leta 2000 dalje tako močna, da je rast vrednosti Krugerranda v lokalni valuti (rand) presegla donosnost domačega nepremičninskega trga, delniškega trga in ceno zlata v ameriških dolarjih. To pa je ravno tisto, kar je naloga zlata kot ohranjevalca realne vrednosti v času, ko se zaupanje v valute topi! K nadaljnji rasti cene zlata bo v nadaljevanju letošnjega leta pripomogel tudi upad njegove proizvodnje. Rast proizvodnje rudnikov zlata je namreč na najnižji točki od začetka finančne krize (2008) in se je v prvih petih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, zmanjšala za 2 odstotka. Trenutni stroški izdelave ene troy unče zlata (31,1035 g) se gibljejo okoli 1.083 ameriških dolarjev. Pri trenutni ceni zlata to za rudnike pomeni manj kot 20 odstotni dobiček, kar ni slabo, a hkrati premalo, da bi spodbudilo nove raziskovalne projekte, ki bi lahko v prihodnje pripeljali do novih rudnikov zlata.
27. julij 2017
Zanimivo je, da je v preteklih treh mesecih nemška centralna banka (Bundesbank), odprodala 120 tisoč troy unč zlata (3,73 ton). Še bolj zanimivo pa je obnašanje turške centralne banke. Ta je v enakem obdobju kupila 950 tisoč troy unč zlata (29,55 ton) in s tem povečala svoje rezerve zlata za 7 %. To pa je za relativno majhno državo znaten korak. Vse skupaj postane še bolj zanimivo ob podatku, da je bila turška centralna banka v lanskem letu neto prodajalka zlata. V drugi polovici leta je namreč odprodala kar 3 milijone troy unč oziroma 93,31 ton zlata. To je bilo obdobje, ko je cena zlata začela izgubljati zagon in je kasneje tudi zanihala navzdol. Sedaj je situacija obrnjena. Cena zlata se je odbila od dna pri vrednosti 1.200 ameriških dolarjev za troy unčo (31,1035 g) in zopet pridobiva zalet. Zalet, s katerim bo poskusila prebiti pomembno odporno mejo v tehnični analizi, ki se nahaja pri vrednosti 1.300 ameriških dolarjev. Ta podvig ji je letos sicer že dvakrat spodletel, enkrat v mesecu aprilu in enkrat v mesecu juniju. Morda so prav agresivni nakupi zlata s strani turške centralne banke signal, da bo tokrat drugače.
21. julij 2017
Centralne banke so v finančni sistem, za namen likvidnosti po finančni krizi v letu 2007, dodale rekordnih 15,1 bilijon ameriških dolarjev. To je presenetljivo visoka številka in zelo težko predstavljiva količina denarja. A za mnoge bo verjetno še bolj presenetljiv podatek, da so centralne banke samo v prvem polletju letošnjega leta, v času, ko naj bi svetovno gospodarstvo okrevalo, v finančni sistem dodale rekordnih 1,5 bilijonov ameriških dolarjev! Centralne banke tako še vedno kupujejo izjemne količine obveznic: 350 milijard ameriških dolarjev v aprilu, 300 milijard ameriških dolarjev v maju, več kot 100 milijard ameriških dolarjev v juniju,… Še najbolj drastično je svoje kupovanje obveznic skrčila Centralna banka Japonske. Kljub zmanjševanju odkupov pa finančni analitik banke Credit Suisse meni, da bodo štiri največje centralne banke povečevale svoja bilančna stanja tudi v letu 2018. Podobnega mnenja so tudi analitiki Citi bank. Ob tem dodajajo, da je pričakovati, da se bo skupna bilančna vsota centralnih bank kljub temu začela zmanjševati v naslednjih 12-ih mesecih. To bi bilo prvič po letu 2008 in zanimivo bo videti, kako se bodo na to odzvali delniški in obvezniški trgi…
21. julij 2017
Centralne banke se vse pogosteje soočajo z alternativnimi valutami, ki ogrožajo njihovo ekskluzivno moč tiskanja denarja iz nič. Najprej so se morale soočiti z digitalnimi valutami, sedaj pa jim grozi t.i. »svetopisemski« denar. Denar (evro), ki ga lahko državljani izdajo sami. S tem denarjem lahko potem uporabijo za poplačilo lastnih dolgov. Preko Twitterja je svojo izkušnjo s to obliko denarja delil eden izmed uporabnikov, ki je ustvaril 25 evrov iz nič in z njimi plačal podjetju Facebook oglaševalske storitve. Predstavniki podjetja Facebook so se odzvali na to objavo in potrdili, da so tokrat sprejeli njegov denar, a to v prihodnje naj ne bi bila praksa. Kot zanimivost je uporabnik twitterja še navedel, da so italijanski državljani od lanskega meseca oktobra kreirali že preko milijardo evrov »svetopisemskega« denarja. Na to dogajanje se je seveda odzvala tudi centralna banka Italije, ki je zapisala, da pobude za izdajanje avtonomne »svetopisemske« valute nimajo pravne podlage in pozvala državljane naj ne uporabljajo takšnih oblik valut. Dodali so tudi, da je nujno, da ima samo italijanska centralna banka možnost kreiranja denarja, ker samo tako lahko zagotovijo zaupanje v valuto in njeno stabilnost v daljšem časovnem obdobju… (??!)
14. julij 2017
Medtem, ko Američani še vedno stavijo v igralnici z imenom Wall Street, Vzhod akumulira rekordne količine zlata in srebra. Indija je recimo v maju uvozila 2000 % več srebra kot v enakem obdobju lanskega leta. Indija je v mesecu maju uvozila tudi rekordno količino zlata. Glede na mesec maj, je bila to največja količina v zadnjih 20. letih! V prvih dveh tednih julija se je močno povečala tudi prodaja ameriških srebrnikov (American Eagle), ki je dosegla 1.290.000 kosov. V mesecu juniju jih je bilo recimo skupaj prodano "le" 960.000 kosov. To ni presenetljivo, če vemo, da so cene plemenitih kovin poleti nizke in je torej to obdobje odlično za investicijo. Še posebej ob podatkih, da v drugi polovici leta cena v povprečju zraste za 9 % in da je danes srebro, ob upoštevanju inflacije po prvotni formuli, cenejše kot leta 1970!
07. april 2017
Grčija se že deveto leto nahaja v veliki dolžniški krizi. Od leta 2009 dalje se je zamenjalo devet vlad in bilo je uvedenih najmanj trinajst različnih varčevalnih ukrepov. V tem obdobju se je večkrat »reševalo« tudi njihove banke. Uvedene so bile stroge kontrole pretoka kapitala in spremenjeni so bili dolžniški pogoji, zaradi katerih so upniki grških obveznic utrpeli 50 % izgubo. Toda kljub vsem tem ukrepom je Grčija še vedno v dolžniški krizi! Še več, grški vladi grozi nova velika kriza v nikoli končani dolžniški drami. V kolikor od Mednarodnega sklada (IMF) in Evropske unije (EU) v kratkem ne dobijo dodatne denarne pomoči, bo Grčija julija bankrotirala. To ni teorija, temveč preprosta matematika. To bi močno prizadelo banke v Nemčiji, Austriji, Franciji in drugod po Evropi. Grški bankrot bi sprožil verižno reakcijo, ki jo evropski uradniki obupano želijo preprečiti zadnjih devet let in zato Grčiji vedno pridejo »na pomoč« z novo količino denarja. To seveda nima nič opraviti s skupnostjo in velikodušnostjo. Poskušajo le prestaviti nov, neizbežen finančni zlom v slogu leta 2008. Toda, tudi njihovi ukrepi imajo omejitve…
05. april 2017
V obdobjih, ko je Ameriška centralna banka hitro dvigovala obrestno mero (v povprečju 1,1 % na dvig oziroma v povprečju 1,41 % na mesec), je cena zlata upadala. V obdobju, ko je bilo dvigovanje obrestne mere počasno (0,35 % na dvig oziroma 0,24 % na mesec) pa je cena zlata močno zrasla. Ameriška centralna banka, ki je z novim ciklom dvigovanja obrestne mere začela decembra 2015, je v 15 mesecih dvignila obrestno mero za 0,75 %. Gre za najbolj postopno dvigovanje obrestne mere v zgodovini, s povprečjem zgolj 0,05 % na mesec. V kolikor je zgodovina vodnik, potem je cena zlata pripravljena, da v tem ciklu dvigovanja obrestne mere poleti v nebo! To se v bistvu že dogaja, saj je cena zlata, kljub iracionalnim prodajam »papirnatega zlata« na terminskih borzah, od sredi decembra 2016, ko je Ameriška centralna banka drugič dvignila obrestno mero, zrasla za 12 % v primerjavi z ameriško valuto. Kljub neverjetno evforičnih borznih trgih, ki so vplivali na razpoloženje na trgu zlata. Cena zlata ima torej še velik potencial rasti.
23. februar 2017
Evropska centralna banka (ECB) ima večje težave kot ameriška centralna banka Federal Reserve. Sredstva na strani bilance stanja ECB so večja kot kdajkoli prej in se povečujejo vse od takrat, ko je njen predsednik Mario Draghi izjavil, da bo naredil vse kar bo potrebno za ohranitev evro valute. Imam resne pomisleke glede prihodnosti samega evra.... severna Evropa v bistvu financira primanjklaje na jugu Evrope, kar se ne more nadaljevati v nedogled. Območje evro valute ne deluje. V Veliki Britaniji medtem ni jasno, kako naj razrešijo Brexit. Tudi Kitajska in Japonska sta še vedno globoko vpleteni v finančne težave. Torej, zelo težko je najti veliko svetovno gospodarstvo, ki bi bilo razmeroma stabilno in je zato zelo težko napovedati kako se bodo na to odzvale centralne banke…. nestabilen finančni sistem je za centralne bankirje najslabša možna situacija… znatno povečanje inflacije bo v končni fazi vplivalo tudi na povečano ceno zlata. Naložba v zlato je zavarovanje. Ni naložba za kratkoročni dobiček, ampak za dolgotrajno zaščito!« - intervju z dr. Alanom Greenspanom
23. decembe 2016
Christine Lagarde, direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bila pred kratkim obsojena za malomarno ravnanje z denarjem pred skoraj desetimi leti. Takrat ji v arbitražnem primeru, kot francoski ministrici za finance, ni uspelo zaustaviti izplačila več kot 400 milijonov evrov poslovnežu. Vendar pa za pripadnike svetovne finančne »elite« očitno tudi pravnomočna obsodba ni zadosten razlog za izrek denarne oziroma zaporne kazni. Še več, tudi izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada meni, da njen greh ni tako zelo velik (!?) in ji izreka popolno podporo. Tako bo še naprej lahko opravljala funkcijo izvršnega direktorja svetovnega posojilodajalca, kljub obsodbi zaradi malomarnosti pri ravnanju z denarjem. Skratka, kot da se ne bi nič zgodilo… Ironija je, da je v pogojih za imenovanje na to vodilno mesto zapisano, da se mora oseba na tej funkciji izogibati »celo vtisa neprimernega ravnanja«.
12. november 2016
Z namenom uveljavitve na ključnih trgih v naftni in plinski industriji, kot tudi na področju rudarstva, ruska podjetja zelo aktivno sklepajo nove pogodbe in kupujejo določena tuja podjetja. Te dejavnosti bi lahko kmalu postale velik izziv glavnim ruskim tekmecem: Kanadi, Avstraliji, Združenim državam Amerike in Veliki Britaniji. Tako je ruski konzorcij pred kratkim kupil indijsko podjetje Essar Oil, drugo največjo rafinerijo nafte v Indiji, za 7,5 milijard ameriških dolarjev. Zelo odmevna je bila tudi nedavno sklenjena pogodba ruskega podjetja Gazprom za dobavo 2,5 milijona ton utekočinjenega plina v Indijo, na letni ravni. Nedavni obisk ruskega predsednika Putina je botroval tudi podpisu dokumenta o trgovini z zlatom. Tako bo indijsko rudarsko podjetje v sodelovanju z rusko družbo investiralo 500 milijonov ameriških dolarjev v razvoj projekta za izkop zlata v vzhodni Sibiriji. To je hkrati tudi prvi skupni BRICS projekt, saj vključuje tudi investitorje iz Kitajske, Južne Afrike in Brazilije. Ruski predsednik Putin in indijski premier sta podpisala še 18 sporazumov z vojaško tehničnega področja, vrednost samo dveh izmed podpisanih pogodb pa znaša 2,9 milijard ameriških dolarjev.
26. oktober 2016
Kitajska je v letošnjem letu kupila za več kot 206,6 milijard ameriških dolarjev tujega premoženja, kar predstavlja več kot trikratnik njihovih skupnih naložb v enakem obdobju lanskega leta. To hkrati pomeni, da je Kitajska prvič v zgodovini prehitela Združene države Amerike v skupnih tujih investicijah! V primerjavi z letom poprej, je Kitajska letos precej manj investirala v energetski sektor (1,5 milijarde) in finančni sektor v katerega je investirala zgolj 8,5 milijarde ameriških dolarjev. Izjemen interes pa je Kitajska pokazala za kemijsko industrijo kamor so letos namenili 47,6 milijard ameriških dolarjev (24-krat več) in informacijsko tehnologijo kamor so od začetka letošnjega leta investirali že okoli 23,8 milijard ameriških dolarjev. Do leta 2013 je bilo več kot 50 % tujih investicij s strani državnih podjetij, katerih naloga je bila nakup proizvajalcev energije in naravnih virov. S pojavom zasebnega sektorja na Kitajskem pa so se začeli pojavljati tudi nove poslovni nakupi, kot je nakup nogometnega kluba Milan (821 milijonov) ali ameriškega medijskega podjetja Legendary Entertainment, za katerega so kitajski investitorji odšteli 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Letošnje investicije s strani Kitajske tako kažejo na premik pozornosti investitorjev v smeri novih gospodarskih sektorjev.
07. oktober 2016
Ste že slišali za Target2? Gre za plačilni sistem, ki bankam v Evropski uniji omogoča medsebojni prenos denarne valute v realnem času. V ta sistem je vključenih več kot 1700 bank, ki lahko začnejo medbančni prenos evro valute, bodisi v svojem imenu ali v imenu svojih strank. Ob upoštevanju podružnic in hčerinskih družb, lahko sistem Target2 doseže več kot 55000 bank po svetu. Ta sistem spremlja tudi depozite denarja, ki je prenesen iz domicilnih bank v banke v tuji državi. Lep primer takega početja je bila Grčija, kjer so posledično uvedli nadzor nad odlivom kapitala v tujino. Tokrat je sistem Target2 zaznal velike odlive kapitala iz Italije in Španije. V mesecu avgustu je iz Italije »odteklo« rekordnih 326,90 milijard evrov! Zaskrbljujoče je, da je to že 6. zaporedni mesečni rekordni odliv kapitala iz Italije. Španija ne zaostaja veliko, v avgustu je od tam odteklo 313,6 milijard evrov. Za primerjavo, v letu 2012, ko je imela Španija bančno krizo, je odteklo 337,3 milijarde evrov. Index evropskih bank (STOXX Europe 600 Banks) je od sredine lanskega julija izgubil skoraj 38 % vrednosti, najbolj pa so bile na udaru prav italijanske banke, katerih indeks (Italia All-Share Banks) je v enakem časovnem obdobju izgubil skoraj 59 % vrednosti. Zdaj so se velike razpoke pojavile tudi pri Deutsche bank, Commerzbank AG in Credit Suisse,… Smo sredi bančne in finančne krize, ki se lahko razplamti do neslutenih razsežnosti.
01. oktober 2016
Dave Collum, profesor kemije in razvpiti opazovalec trgov takole razmišlja o trenutnem stanju v Združenih državah Amerike: »… imamo intervencionistični bančni, globalni kartel, ki je odločen uporabiti nepreverjeni model s katerim poskušajo popraviti gospodarstvo, ki so ga uničili s svojimi dosedanjimi odločitvami. S tem eksperimentom bodo nadaljevali, dokler se sistem ne bo dokončno zlomil. Ko je v letu 2009 finančni sistem začel propadati, so rano zašili, ne da bi jo pred tem očistili. Zato danes potrebujemo reformo tega zelo zgrešenega bančnega sistema. Podobno kot leta 1930, ko je Pecorova komisija obsodila odgovorne, vključno z direktorjem newyorške borze in jih spravila v ječo. A namesto, da bi podobno naredili tudi danes, Obamino ministrstvo za pravosodje kaznuje delničarje in varčevalce. Velik škandal v banki Wells Fargo je na primer privedel zgolj do simbolične globe. Delo vlad ni uničenje teh institucij, zato tudi njihovo reševanje ne bi smelo biti njihovo delo. Ljudje so jezni in to se kaže v kaotičnih volitvah. In kdorkoli že bo izvoljen, bo za polovico državljanov nesprejemljiv. Zato si je težko predstavljati, da se bo vzdušje po volitvah izboljšalo. Sprememba je v zraku…«
02. september 2016
Lansko leto je bila kitajska valuta (yuan) formalno dodana v SDR košarico, mednarodno valuto Mednarodnega denarnega sklada. Pred nekaj dnevi je yuan tudi uradno postal del SDR (Special Drawing Rights) košarice. Pred kratkim je Svetovna banka objavila, da bo prvič v zgodovini izdala obveznice, ki bodo nominirane v SDR. To je toliko bolj zanimivo, ker Svetovna banka ne potrebuje svežega denarja, saj je ena najbolj kapitaliziranih institucij na svetu. To je precedens, ki velikim igralcem zelo jasno sporoča, »od sedaj naprej, svoje kapitalske rezerve dajte v SDR in omejite tveganje deviznega tečaja.» Kupci obveznic v vrednosti 2 milijard SDR bodo Azijska infrastrukturna investicijska banka (AIIB), Azijska razvojna banka (ADB) in nekaj poslovnih bank. Kitajska je te obveznice »izprosila« za večjo mednarodno izpostavljenost SDR. Zanimiva je tudi objava poročila Mednarodnega denarnega sklada s smernicami za izdajo podjetniškega dolga, nominiranega v SDR. V začetku bodo na tak način sveža denarna sredstva pridobili javni investicijski skladi iz Singapurja, Norveške ali Danske, kasneje pa bo sodelovanje dovoljeno tudi manjšim investitorjem. Obseg teh sprememb je izjemnega pomena. Danes je namreč že 23 držav pripravljenih na valutno zamenjavo (SDR-USD), Kitajska, Rusija in Francija pa so že uradno usmerjene v zamenjavo ameriškega dolarja s sistemom mednarodne valute. Med vrhom G20, ki bo potekal 4. septembra bo dogovorjen tudi proces za nemoteno pretvorbo dolga iz ameriških dolarjev v SDR dolg. Ob tem je potrebno poudariti, da se kakršna koli oblika prehoda iz trenutnega sistema ne bo zgodila čez noč.
11. avgust 2016
Prejšnji teden so predstavniki ameriškega urada za delo sporočili, da je bilo v mesecu juliju odprtih 255.000 novih delovnih mest. To naj bi bilo finančnim trgom sporočilo, da ameriška ekonomija okreva in da ljudi ne rabi skrbeti za prihodnjo rast delniških trgov. Vendar pa se je znova izkazalo, da so številke ponarejene. Temeljijo namreč na modelu »rojstvo-smrt« ki predvideva, da novoustanovljena podjetja ustvarijo več neprijavljenih delovnih mest, kot je prijavljenih izgub delovnih mest s strani podjetij v stečaju. John Williams, ki se že vrsto let ukvarja z realno statistiko ugotavlja, da se pri mesečnih poročilih o novih delovnih mestih za osnovo enostavno vzame številka 200.000 in se ji doda dejansko število novih delovnih mest. In tokrat 55.000 delovnih mest ne dohaja niti rasti prebivalstva. Z drugimi besedami, nova delovna mesta so produkt navidezne resničnosti, ustvarjene na podlagi napačnega modela in manipulacijo sezonskih prilagoditev. Zato John Williams trdi, da je realna stopnja brezposelnosti v Združenih državah Amerike veliko višja, okoli 23 % in ne 4,9 % kot to trdi ameriška statistični urad. Realna rast BDP je od leta 2009 skoraj nična, zato vlada iluzijo gospodarske rasti ustvarja s prikazovanjem nizke inflacije. A, če bi bilo gospodarstvo res močno, potem ne bi imeli ničnih obrestnih mer.
07. avgust 2016
Na trgu plemenitih kovin se je v maju zgodil zelo pomemben dogodek, ki pa je bil v finančnih medijih »spregledan«. Dogodek je pomemben z dveh vidikov. Ker se ni zgodil že več desetletij in ker kaže, da »cesar (Comex) nima oblačil«. Gre za to, da je Švica v mesecu maju, glede na mesečno povprečje od leta 2015 dalje, izvozila kar za 50-krat večjo količino zlata v Združene države Amerike. Gre za 20,7 ton oziroma 665.520 troy unč kar je hkrati 6-krat večja količina od tiste, ki je bila iz Švice izvožena v Združene države Amerike v lanskem letu! Še bolj je zanimiv podatek, da je šlo za skoraj enako količino zlata kot je imela blagovna borza Comex takrat odprtih zahtevkov za fizično dobavo zlata. Lahko gre za izjemno naključje ali pa za neprijetno dejstvo, da so police blagovne borze Comex prazne?! To sicer za poznavalce trga zlata ne bi bilo nič nenavadnega, saj je bilo recimo v začetku letošnjega leta na Comexu dobavljivega (fizičnega) zlata le za 740 pogodb oziroma dobri dve toni. Drugače povedano, na vsako unčo zlata v fizični obliki je bilo takrat 542 papirnatih »lastnikov«… Blagovna borza Comex, na kateri se trguje z 41-krat večjo količino "papirnatega" zlata kot se ga fizično proizvede v enem letu, je ostala povsem brez "oblačil" oziroma verodostojnosti.
29. julij 2016
Cena zlata je bila do odprtja borze zlata v Shanghaiju, na kateri se od lanskega leta trguje izključno z zlatom in srebrom v fizični obliki, močno kontrolirana s »papirnatim« zlatom, s katerim se v veliki meri trguje na blagovnih borzah Comex in LBMA. Trgovanje s fizičnim zlatom na blagovni borzi v Shanghaiju je tako otežilo in ublažilo manipulacijo s ceno zlata, ki je od takrat, v primerjavi z ameriškim dolarjem, zrasla za dobrih 7,5 %. Pred kratkim se je trgovanju s fizičnim zlatom pridružila še blagovna borza z Japonske. Iz Tokyo Commodity Exchange (TOCOM) so namreč obvestili javnost, da so s 25. julijem začeli trgovati s fizičnim zlatom v japonski valuti (jen). Zaradi svetovnega gospodarstva in finančnih trgov, ki postajajo vse bolj negotovi ter japonskih državnih obveznic, ki imajo negativno donosnost (- 0,30 %), japonski investitorji in potrošniki kupujejo fizično zlato v neverjetnih količinah. Čeprav je bila ta novica v zahodnih medijih močno »spregledana«, je to zelo pomemben dogodek, saj signalizira prefinjen premik v japonski ekonomski in denarni politiki. Poleg tega bo to vplivalo tudi na prihodnji dvig cene zlata oziroma bo povzročila njegovo cenovno prilagoditev na višjo raven.
19. julij 2016
Evropska centralna banka odkupuje vrednostne papirje zasebnega in javnega sektorja, s povprečno mesečno vrednostjo 80 milijard evrov. S tem početjem naj bi predvidoma nadaljevala vse do marca leta 2017 in ob tem zapravila več kot 1,5 bilijona evrov v upanju, da bo statistično inflacijo približala 2 %. Ena od hipotez Evropske centralne banke je namreč, da brez minimalne inflacije (2 %) ne more biti gospodarske rasti. Profesor za javne finance in politično ekonomijo na Tehnološki univerzi v Berlinu se tako, kot veliko ostalih ekonomistov, s tem ne strinja. »Zdi se, da je Evropska centralna banka ustvarila razmere katerih glavni cilj naj bi bila gospodarska rast. Čeprav ta cilj ni bil dosežen, se gospodarsko nestabilnim državam kot so Italija, Francija in Španija dovoljuje nadaljevanje politike zadolževanja.« Tako razmišlja Markus Kerber, ustanovitelj »možganskega trusta« Europolis, s katerim je že večkrat neuspešno izpodbijal denarne pristojnosti Evropske centralne banke v Nemčiji. Tako preko ustavnega sodišča kot tudi preko Evropskega sodišča za človekove pravice. Pravi tudi, da imata nemška vlada in nemška centralna banka vso moč za zavrnitev denarne politike Evropske centralne banke, vendar to zavračata. In kakšno rešitev vidi Markus Kerber? »Predlagam uvedbo neke vrste vzporedne valute. Za države s pozitivno trgovinsko bilanco, je evro valuta preveč poceni. Predvsem pa je smiselno, da vzporedno valuto uvedejo države območja bivše nemške marke. Seveda lahko počakamo do propada finančnega sistema in kaosa. Je pa to mogoče urediti tudi načrtno in ustvariti sistem, ki bo presegel napetost v območju evra na evolucijski način.«
17. julij 2016
Nova razvojna banka (New Development Bank) držav BRICS, bo izdala svoje prve petletne »zelene obveznice« v vrednosti 3 milijarde juanov (448,9 milijonov dolarjev). Zelene obveznice so namenjene financiranju projektov, ki imajo pozitivne okoljske in podnebne koristi. Trg »zelenih obveznic« je postal izjemno zanimiv leta 2014, ko se mu je vrednost glede na leto poprej potrojila. Predsednik banke, K. V. Kamath, je ob tem dejal: »To je pomemben mejnik za banko, ki bo z "zelenimi obveznicami" pomagala izpolniti poslanstvo trajnostnega razvoja banke.« Predsednik banke je z veliko verjetnostjo napovedal tudi izdajo prvih obveznic, ki bodo nominirane v ruski denarni valuti (rubelj). Najverjetneje naj bi se to zgodilo že konec letošnjega leta. Novo razvojno banko so leta 2014 ustanovile članice t. i. BRICS držav (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) z namenom financiranja in trajnostnega razvoja projektov v prej omenjenih državah in drugih državah v razvoju.
22. junij 2016
Banke HSBC, Royal Bank of Scotland, Barclays and Lloyds Bankin Group so ene izmed tistih bank, ki so od aprila 2015 leta do letošnjega leta zaprle 600 poslovalnic. V luči finančne krize bi bilo to do neke mere razumljivo, če ne bi bilo podatka, da se je kar 90 odstotkov podružnic zaprlo na tistih območjih Velike Britanije, kjer povprečno gospodinjstvo zasluži manj kot 27.600 funtov (35.615 evrov) na leto. In medtem, ko banke zapirajo svoja vrata v revnejših delih države, se kar pet od osmih podružnic odpre v najbogatejših delih Združenega kraljestva. Banke svoja dejanja opravičujejo z upadanjem prihodkov ter z naraščanjem mobilnega in spletnega bančništva, kar naj bi posledično najprej pripeljalo do zmanjšanja števila zaposlenih in kasneje do zaprtja podružnic. Vendar pa po mnenju etičnih bančnih aktivistov, banke svoje storitve ukinjajo prav na območjih, ki so prikrajšana za internetni dostop. Po vladnih britanskih podatkih, naj bi bilo brez internetnega dostopa kar okoli 8,6 milijonov odraslih, večinoma revnih in ostarelih ljudi. Aktivistka etičnega bančništva ob tem ugotavlja: »Priča smo vzpostavljanju dvojnega finančnega sistema. Enega za srednji in premožni razred in drugega za revne.« In katera banka je v zadnjem letu zaprla največ svojih podružnic? Royal Bank of Scotland, ki je v lasti britanskih davkoplačevalcev…
16. junij 2016
Vrednost delnice Deutsche bank je pred kratkim dosegla novo najnižjo vrednost pri 14,59 ameriških dolarjev. To je za dobrih 89 % manj od najvišje dosežene vrednosti, ki jo je delnica dosegla v letu 2007! Da ima Deutsche bank očitno zelo resne težave, kaže tudi njihovo oglaševanje 5 % obrestne mere na 3-mesečne depozite za belgijske državljane, v višini najmanj 50.000 evrov. Ponujena višina obrestne mere je namreč ekvivalentna posojilom, ki imajo bonitetno oceno CCC (precejšnje tveganje). Kako nizko so se spustili, da bi v banko pritegnili svež kapital, kaže tudi podatek, da imajo zelo tvegane 10-letne obveznice (t.i. junk bonds), letno donosnost okoli 5,5 % … To je očiten znak, da se banka potaplja! In to kljub milijardam denarne pomoči nemške centralne banke (Bundensbank), evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke (FED). Največja težava je velika izpostavljenost Deutsche bank do finančnih derivatov (64 bilijonov ameriških dolarjev), saj je njihova vrednost kar 20-krat višja od bruto domačega proizvoda (BDP) Nemčije oziroma 5-krat višja od BDP evro območja. Vse kaže, da Deutsche bank lahko postane Enron leta 2016…
11. junij 2016
Združene države Amerike se nahajajo v zaključni fazi propada. Finančnega, ekonomskega in moralnega. Zadnja, skoraj neverjetna novica prihaja iz njihove zvezne države Oklahoma. Tam policija lahko zaseže premoženje in denar brez, da bi osebi najprej dokazala kaznivo dejanje, brez naloga in brez aretacije. Zgolj zaradi suma na kaznivo dejanje! Sedaj so naredili še korak naprej. Pred kratkim so policisti, ki nadzirajo promet na avtocestah skozi Oklahomo dobili 16 naprav (Electronic Recovery and Access toData) s katerimi lahko zasežejo ves denar na predplačniških karticah. Brez denarja pa si stranke v postopku ne morejo privoščiti ne odvetnika, niti napolniti rezervoarja avtomobila. Oškodovana oseba lahko denar dobi nazaj le v primeru, če izkaže utemeljen razlog za vračilo zaseženega denarja… To preprosto izničuje ustavo v kateri je zapisano, da je oseba nedolžna dokler se ji ne dokaže krivda! Zvezna država Oklahoma je imela leta 2014 finančno luknjo v višini 2,4 milijarde ameriških dolarjev, finančno poročilo pa so oddali 184 dni po zaključku poslovnega leta… In kakšen je nauk te novice? Nikoli ne podcenjujte dejanj države, ki je v finančnih težavah.
21. maj 2016
Blagovna borza Comex v preteklih letih, v mesecu maju, ni imela težav z zahtevki strank po prevzemu fizičnega zlata. V lanskem letu je bilo za dobavo zahtevanih vsega 2.500 troy unč (77,75 kg) zlata. Letos je bilo precej drugače, saj je bila zahtevana fizična dobava za 221.000 troy unč oziroma 6,87 ton zlata! S prvi junijskim dnem pa je zahtevana količina za fizični prevzem zlata drastično narasla na 1,5493 milijona unč oziroma 48,18 ton! Junija lansko leto je bilo za fizični prevzem zahtevanih vsega 26,3 tone zlata… Na blagovni borzi Comex se nahajajo pred resnim izzivom, saj imajo trenutno za fizično dobavo na razpolago le 30,27 ton zlata. Kako bodo izvedli dobavo, če se zahtevki za dvig zlata tekom meseca recimo povečajo še za 20 % tako kot so se v mesecu maju? Edina rešitev bi bila, da strankam, ki zahtevajo fizični prevzem blaga, ponudijo denarno poravnavo z določeno višino premije nad borzno ceno zlata, te pa ponudbo sprejmejo in se namesto z otipljivo vrednostjo zadovoljijo s papirnato obljubo. Ta strategija je sicer v prejšnjem mesecu klavrno propadla. Če bo podobno tudi v juniju, lahko konec meseca pričakujemo močno porast cene zlata.
21. april 2016
Danes poceni nafta in posojila zagotavljajo, da se svet vrti. Težava pa je, da so številne vlade in korporacije sklenile vnaprejšnje nakupe, terminske pogodbe in proračunske dogovore po ceni 80 ameriških dolarjev za sodček (158,98 litrov)! Prej omenjena cena je danes zgodovina z njo pa so šli tudi upi velikega števila bank, ki so pretiravale z dajanjem posojil nesolventnim naftnim podjetjem. Veliko število velikih naftnih podjetij, predvsem tistih, ki so nafto pridobivala iz oljnega skrilavca, je danes na robu bankrota. Bonitetna hiša Fitch meni, da v to kategorijo spada preko 60 % naftnih podjetij! To bi lahko bil tudi vzrok za številne sestanke Ameriške centralne banke (FED) za zaprtimi vrati. Ta mesec naj bi jih bilo skupaj kar osem, na enem izmed njih pa sta bila prisotna tako predsednik kot tudi podpredsednik Združenih držav Amerike, kar je z vidika varnostnega tveganja skrajno nenavadno! In o kakšnih številkah je govora? Ameriške banke so priznale, da so do naftnih podjetij z nezavarovanimi posojili izpostavljene z vsoto, ki presega 147 milijard ameriških dolarjev. Realna, končna izguba bo verjetno večkratnik tega števila, ki pa jo bodo banke prikazale postopoma, da ne bi pregnali vlagateljev. Med najbolj izpostavljenimi bankami so: Citi bank, Bank of America, J.P.Morgan in Wells Fargo. Presenetljivo je, da se na vrhu spiska nahajata dve izmed finančno najšibkejših bank, ki ju je Ameriška centralna banka že reševala. Njuna skupna posojilna izpostavljenost do naftnih podjetij predstavlja okoli 70 milijard ameriških dolarjev!
12. april 2016
Interesne skupine, ki želijo uveljaviti brezgotovinsko družbo, so na Japonskem postavile nov mejnik. V začetku letošnjega poletja bo japonska vlada pričela s testiranjem sistema, ki bo ljudem omogočil plačevanje s prstnim odtisom. Vlada upa, da se bodo za tak način plačevanja odločili tudi številni turisti, ki bi registracijo prstnega odtisa in prepis podatkov s kreditne kartice lahko opravili kar na letališčih. Tako pridobljeni in kasneje obdelani podatki o gibanju turistov in njihovih potrošniških navadah, bi bili v pomoč tako turizmu kot tudi strategiji razvoja turistične industrije. Prstne odtise namesto kreditnih kartic pa bodo morali najkasneje konec tega meseca uporabljati tudi komitenti tokijske Aeon Bank. Postala bo namreč prva banka ja Japonskem, katere bankomati bodo izdajali gotovino le na podlagi prstnega odtisa komitenta in tako popolnoma izključili uporabo bančne kartice. Z vidika varnosti se zdi uvedba prstnih odtisov povsem smiselna, a je hkrati predvsem korak bližje k brezgotovinski družbi in popolni kontroli potrošniških navad ljudi.
22. marec 2016
Nekdanji direktor ameriškega urada za upravljanje in vodenje proračuna David Stockman meni, da je Ameriška centralna banka (FED) povsem izgubljena in nadaljuje: »Ne morete imeti sedem let zastonj denarja, ne da bi na finančnem trgu ustvarili velike motnje. Svetovno gospodarstvo je v deflaciji in krčenju. Poglejte številke: prodaja iz poslovanja je nižja za 5 % od najvišje vrednosti, razmerje med zalogami in prodajo je na ravni recesije, naložbe v osnovna sredstva so za 10 % manjše kot pred letom in pol.« Stockman na podlagi predstavljenih dejstev trdi, da so v ameriškem gospodarstvu vsepovsod slabosti, ki pa jih lažne številke ameriškega urada za statistiko prikrivajo. Posledica slabosti ameriške ekonomije se zrcali tudi pri zmanjšanju predvidenega števila dvigov ključne obrestne mere v letošnjem letu, s štirih na zgolj dva. Pa še ta dva sta vprašljiva… Stockman verjame, da svetovno ekonomijo vodi »klíka« centralnih bankirjev, ki kvarijo finančni sistem in svetovno gospodarstvo peljejo k veliki krizi. Da situacije nikakor ne gre jemati zlahka, meni tudi milijarder George Soros, ki je za letošnje leto napovedal ponovitev leta 2008.
28. februar 2016
Zaloga srebra, ki je na Comex-u pripravljena za dobavo je padla na vrednost, kjer je bila nazadnje v letu 1970. Za dobavo je tako na razpolago vsega dobrih 25 milijonov troy unč oziroma 787 ton srebra! Za kako resen upad zaloge razpoložljivega srebra gre kaže podatek, da to predstavlja 64 % padec zaloge v manj kot enem letu. Povedano še bolj slikovito, gre za trikrat večji upad zaloge kot v obdobju med letoma 2008 in 2011! To je za seboj potegnilo tudi povečanje števila lastništev nad unčo srebra (31,1035 g), ki so na razpolago za dobavo. Samo od konca meseca januarja, se je število lastništev povečalo za 75 % tako, da ima vsaka troy unča srebra (31,1035 g) že skoraj 35 »lastnikov«! Zelo zanimivo bo torej opazovati trg srebra naslednjih šest mesecev, saj trenutno dogajanje kaže na določeno pomanjkanje srebra v fizični obliki.
03. februar 2016
V prejšnjem tednu se je morala blagovna borza Comex soočiti z najnižjo količino zlata v skladišču v zadnjih 20 letih! Tako jim je za dobavo ostalo zgolj 2,3 tone zlata, kar je manj kot je uradna zaloga zlatih državnih rezerv Slovenije. Poročilo kaže na to, da je skladišče v enem samem dnevu »zapustilo« 201.345 unč (6,26 ton) zlata oziroma se je zaloga dobavljivega zlata znižala za osupljivih 73 %! Tako ekstremen upad količine dobavljivega zlata (registered) kaže na to, da so blagovni borzi Comex, kot mehanizmu za določanje cene zlata, šteti meseci… Zanimivo bo spremljati dogodke v naslednjih mesecih, ko se delniški trgi še naprej majejo, medtem, ko se trg plemenitih kovin prebuja.
16. januar 2016
Wall Street še nikoli do sedaj ni začel leta s tako slabimi rezultati. Ameriški delniški indeks Dow Jones Industrial je v prvih dveh tednih letošnjega leta izgubil 10 % vrednosti. Enak padec sta zabeležila tudi delniška indeksa S&P 500 in Nasdaq Composite. Nemški delniški indeks DAX je v enakem obdobju zabeležil 12 % padec vrednosti. Po podatkih CNBC je s svetovnih delniških trgov v tem obdobju »izpuhtelo« za 3,2 bilijona ameriških dolarjev premoženja! Glavna vzroka za to sta dva. Ekonomsko ohlajanje Kitajske in padec vrednosti nafte, katere cena se nahaja na najnižjem nivoju v zadnjih dvanajstih letih! Ker v naslednjih tednih in mesecih lahko pričakujejo dodatne pretrese na delniških trgih, je pametno posamezne »normalizacije« delniških trgov izkoristiti za pravočasno spremembo naložbene politike. Recesija je zopet tu!
30. december 2015
Kitajski delniški indeks SSE Composite je od lanskega 17. avgusta izgubil že skoraj četrtino svoje vrednosti. Kaj se dogaja s Kitajsko? Pazljivejši analitiki bodo hitro opazili, da je kitajski indeks, ki meri spremembe cen blaga s strani proizvajalcev (CPPP), že 18 let v upadanju, še posebej pa je ta padec prepoznaven v zadnjih štirih letih. Kitajska se namreč spopada s presežki proizvodnih zmogljivosti, kar znižuje prihodke in dobičke in s tem posledično tudi cene lastniških vrednostnih papirjev. Deflacija pritiska na njihovo valuto (yuan) in Kitajsko postavlja v slabši položaj v primerjavi z ostalimi azijskimi proizvajalci. Poleg tega se je aktivnost svetovnega gospodarstva s finančno krizo leta 2008 zelo upočasnila. Svetovno gospodarstvo tako po letu 2009 ne more več sprejeti naraščajoče ponudbe kitajskih proizvodov. Posledično je upadel izvoz, tovarne so se znašle v prostem teku in obremenjene z dolgom, katerega največji del je padel na pleča bank v lasti države. Te pa seveda kotirajo na borzi v Šanghaju. Da bi rešili trenutne strukturne probleme in poskušali ponovno zagnati ekonomijo, bi po mnenju najboljšega analitika kitajskega gospodarstva, Kitajska potrebovala okoli 5,7 bilijona ameriških dolarjev oziroma 37,5 bilijonov yuanov svežega denarja!
30. december 2015
Kitajska išče različne možnosti za promocijo in širitev svoje valute, yuana. Ena njenih zadnjih potez je bil odpis dolga Zimbabveju v višini 40 milijonov ameriških dolarjev v zameno za sprejem kitajske valute v plačilni sistem prej omenjene države. Zimbabve je svojo valuto opustil leta 2009 po hiperinflaciji, ki je dosegla 500 milijard odstotkov! Kitajski yuan je tako pred kratkim postal, poleg ameriškega dolarja in južnoafriškega randa, ena izmed uradnih valut Zimbabveja. Čeprav je Zimbabve v lanskem letu opravil za več kot milijardo ameriških dolarjev trgovinskega prometa s Kitajsko, je le-ta šele na 26. mestu največjih afriških trgovinskih partnerjev Kitajske. Poleg tega, da je Zimbabve tako postal nova Kitajska vojaška in finančna kolonija, ima Kitajska poleg uveljavitve in širitve svoje denarne valute še dodaten interes. Preko Zimbabveja bi z diplomacijo namreč rada prišla tudi do vpliva v Južnoafriški republiki, ki je bogata z zlatom in diamanti.
25. november 2015
Investicijska banka Goldman Sachs je končno priznala, kar je večini neodvisnih ekonomskih analitikov očitno že zadnje dve leti. Največja grožnja Združenim državam Amerike in svetu je vedno hitrejša upočasnitev v medsebojni trgovinski izmenjavi. Železniški tovorni promet v ZDA se je, v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu, zmanjšal za približno 3 %. Podatki o cestnem tovornem transportu, ki je od železniškega skoraj štirikrat večji, kažejo podobno sliko. V letošnjem tretjem četrtletju so na letni ravni zabeležili samo 1,7 % rast. Za primerjavo, v letu 2014 je bila rast 4,2 %, v letu 2013 pa kar 9 %! Podobne podatke kaže tudi obseg zračnega prevoza, kjer se je skupna količina tovora na miljo, v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za 3 %. Še posebej je zaznati upad pri mednarodnih pošiljkah, katerih obseg (907 ton blaga na prevoženo miljo) se je zmanjšale za 6 %. Seveda ne gre pozabiti na poročila največjih ameriških pristanišč, ki predstavljajo simbol svetovne trgovine. Tudi v tem segmentu je, do meseca oktobra, zaznati upad kontejnerskega prometa za 1,2 % kar odraža mlačno povpraševanje po ameriškem blagu. Podatki bi bili še veliko slabši, če bi pri Goldman Sachsu upoštevali, da je bilo iz pristanišča Long Beach kar tretjina vseh odposlanih zabojnikov praznih. Svetovno gospodarstvo ne okreva ampak tone v novo obdobje recesije, ki bo veliko hujša od tiste med letoma 2008-2009.
23. OKTOBER 2015
Združene države Amerike že dolgo niso več obljubljena dežela. Prav nasprotno. Država je bankrotirana, srednji sloj pa životari iz meseca v mesec. Nedavna študija je pokazala, da štiri članska družina iz srednjega družbenega sloja, za normalno preživetje potrebuje okoli 50.000 ameriških dolarjev na leto. To pa je v teh ekonomsko težkih časih nedosegljivo za veliko večino, saj v enem letu kar 71 % vsem zaposlenim v Združenih državah Amerike ne uspe zaslužiti te vsote. Še več. Čeprav kar 40 % ameriških delavcev letno zasluži manj kot 20.000 ameriških dolarjev, priznani prag revščine za pet člansko družino v Združenih državah Amerike predstavlja 28.410 ameriških dolarjev na leto. V kako nezavidljivi situaciji se danes nahajajo Američani pove tudi podatek o nezaposlenosti. Uradno je trenutno nezaposlenih le 7,9 milijona delovno sposobnih ljudi, a obstaja dodatnih 94,7 milijona nezaposlenih, ki so menda obupali nad iskanjem zaposlitve in so zato izključeni iz uradne statistike o brezposelnosti. Torej je trenutno brez redne zaposlitve kar 102,6 milijona Američanov! Na resnost socialne situacije v Združenih državah Amerike kaže tudi ocena banke Credit Suisse, ki situacijo opisuje takole: »Če nimate dolga in imate v žepu 10 ameriških dolarjev ste bogatejši od 25 % Američanov.«
16. OKTOBER 2015
Sodeč po navedbah mesečnika The Hurun Report ima celinska Kitajska prvič v zgodovini večje število milijarderjev (v ameriški valuti) kot jih imajo Združene države Amerike. Število kitajskih milijarderjev se je s 345 v letu 2014, v letošnjem letu povečalo na 596. V Združenih državah Amerike jih je »le« 537. Najpremožnejši je predsednik nepremičninskega velikana Wanda Group z 34,4 milijardami ameriških dolarjev premoženja, sledi pa mu ustanovitelj podjetja Alibaba Group z 22,7 milijardami ameriških dolarjev. Na tretjem mestu je finančni mogotec, ki trguje z mineralno vodo in brezalkoholnimi pijačami in je ovrednoten na 21,2 milijardi ameriških dolarjev. Na listo kitajskih milijarderjev se uvrstijo tisti, ki imajo najmanj dve milijardi renminbijev premoženja. Da bi na listo najpremožnejših prišli med prvih 100, je potrebno imeti 3,2 milijarde renminbijev, za vstop med prvih 10 pa 10,2 milijarde renminbijev. Zanimivost je, da kar polovica prve deseterice najbogatejših prihaja iz nepremičninskega sektorja.
06. OKTOBER 2015
Ameriška zakladnica je izdala državne kratkoročne papirje z dospelostjo treh mesecev in z donosnostjo 0 %, prvič v svoji zgodovini! To je celo nižje kot pri dražbi, ki je bila opravljena takoj po bankrotu banke Lehman's Brothers, v novembru 2008. Kupci obveznic so na tak način, vladi Združenih držav Amerike, dali brezplačno kratkoročno posojilo v zameno za likvidnost enega dela svojega portfelja. Thomas Simons, ekonomist za denarne trge pri Fixed Income Groupe to komentira takole: »To je bizarno, vendar pa je to realnost v kateri živimo.« Očitno gre finančni svet proti negativnim obrestnim meram, kar je v svojem govoru nekako napovedala tudi direktorica Ameriške centralne banke, rekoč: »…nominalna obrestna mera, ne more iti veliko pod nič.«
03. SEPTEMBER 2015
Sprejem kitajske valute (yuan) v košarico valut, ki se mu reče Special Drawing Rights (SDR), je bil strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prestavljen za 9 mesecev. Dva dni po tej zavrnitvi, je kitajska vlada začela serijo treh devalvacij svoje valute. Samo dva dni kasneje, je prišlo do eksplozije v Tjandžinu, za katero obstaja veliko tehtnih dokazov, da je šlo za taktično nuklearno eksplozijo! Le nekaj dni kasneje je Kitajska objavila, da je svojim zlatim rezervam dodala še 19 ton zlata. Tej novici je kmalu sledila eksplozija kemične tovarne v kitajskem Shandongu. Tu zgodbe še zdaleč ni konec, saj je samo dva dni kasneje v ameriškem vojaškem oporišču na Japonskem prišlo do eksplozije skladišča za strelivo. Se vam vse to zdijo le gola naključja? Zagotovo ne, kot tudi ni bilo naključje, da so Kitajci »paniko« na Wall Streetu spretno izkoristili in v samo dveh tednih odprodali za 100 milijard ameriških dolarjev državnih obveznic in zaradi tega na svojih tleh doživeli še tretjo eksplozijo, drugo v Shandongu! Po vrhu vsega, je konec avgusta Vladimir Putin, predsednik Ruske federacije in prvi človek evrazijskega bloka podpisal sporazum, po katerem Rusija in pet članic Evrazijske ekonomske zveze (Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan in Tadžikistan) v medsebojni trgovinski izmenjavi ne bodo več uporabljale ameriškega dolarja ali evro valute. Po mnenju analitikov je to nov, velik udarec evroatlantskemu bloku, ki bo dodatno oslabil njegovo že tako slabo ekonomijo in hkrati pospešil združevanje evrazijskega ekonomskega območja. Finančna vojna med vzhodno in zahodno ekonomijo dobiva vedno večje in nevarnejše razsežnosti!
12. AVGUST 2015
Ekonomske napovedi za Kitajsko postajajo vse slabše. Vprašanje je zakaj? Kitajska valuta je navidezno vezana na ameriški dolar, kar pomeni, da se na kitajski finančni trg uvaža tudi ameriška monetarna politika. Postopno zaostrovanje monetarnih razmer v Združenih državah Amerike, s končanjem tretjega kroga kvantitativnega sproščanja (QE3), je posledično pomenilo tudi zaostritev monetarnih pogojev na Kitajskem. V zadnjem času je Ameriška centralna banka (FED) okrepila signaliziranje glede dviga temeljne obrestne mere in dodatne zaostritve monetarnih pogojev. Ameriški finančni trgi, ki so že sprejeli in upoštevali morebitni prihodnji dvig obrestne mere, so s tem prav tako povzročili dodatno zaostritev monetarnih pogojev. Zaradi vezave kitajske valute na ameriški dolar je to monetarno zaostritev seveda čutila tudi Kitajska, s čimer lahko povežemo njeno umirjanje gospodarske aktivnosti. Posledično je zato Kitajska morala ublažiti »dušenje« ekonomije s strani ameriškega dolarja z devalvacijo svoje valute. Ta odločitev kitajskih oblasti je takoj povzročila odliv kapitala iz Kitajske v višini 800 milijard ameriških dolarjev. Devalvacija (1,9 %) je yuan, v primerjavi z ameriškim dolarjem, spravila na najnižji nivo od aprila leta 2013. Pregovor pravi: »Ko Kitajska kihne, se svet prehladi«, zato se Rusija, Indija in Tajska že aktivno pripravljajo na razplamtelo valutno vojno.
24. JULIJ 2015
Zadnja korekcija na trgu zlata, zaradi katere se je cena zlata spustila na nivo izpred petih let, je prišla takoj, ko je Kitajska objavila svojo zalogo zlata. To se je zgodilo prvič po letu 2009. V vmesnem času so dodali zgolj 604 kg, kar pomeni povečanje za dobrih 57 odstotkov. Pričakovati je bilo objavo večje zaloge, saj se v strokovni finančni javnosti operira s podatkom, da naj bi njihova zaloga znašala okoli 4000 ton zlata. Osuplost dolgoročnih vlagateljev v zlato ob tej objavi, so takoj izkoristile velike ameriške banke in s pomočjo kratkih pozicij (shortanja) znižale ceno. Svoje dejanje so nato pripisale borzi zlata v Shanghaiu, ki je takrat ravno začela s trgovanjem, a se je v resnici vse skupaj začelo že na ameriški blagovni borzi Comex. Tam so v eni sami minuti odprodali 7.600 pogodb oziroma 24 ton 'papirnatega' zlata. Posledično so, zaradi nastavitev računalniških algoritmov, na Shanghai Golg Exchange odprodali dodatnih 33 ton zlata. Odprodaja 57 ton zlata v tako kratkem časovnem obdobju pa je, na tako majhnem trgu kot je trg zlata, izjemen dogodek, ki ima močan vpliv na ceno. Toliko bolj, če se izvedba takega dogodka opravi v ranih jutranjih urah in v času, ko so nekateri trgi zaradi praznikov zaprti. Glede na trenutno rekordno visokih kratkih pozicijah (short), bo potrebno še malenkost počakati na obrat trenda. Slednji bo, sodeč po napovedih, eksploziven!
17. JUNIJ 2015
Danes je iz vodilnega svetovnega omrežja borznih in klirinških hiš, Intercontinental Exchange, prišla novica, da je Bank of China dobila dovoljenje za sodelovanje pri elektronski dražbi, s katero se pri London Bullion Market Association (LBMA) določa dnevna izhodiščna cena zlata. Yu Sun, generalni direktor Bank of China je ob tem dejal, da si to štejejo v veliko čast, saj so postali prva kitajska in azijska banka s to možnostjo. Čeprav je Kitajska največja proizvajalka in potrošnica zlata na svetu, do sedaj nikoli ni igrala pomembne vloge pri določanju cene zlata. Kitajska verjame, da bi to lahko okrepilo povezavo med domačim ter tujim trgom zlata. Verjamejo tudi, da bo zaradi tega mednarodna cena zlata bolje odražala razmerje med ponudbo in povpraševanjem na Kitajskem. Pridružitev kitajske banke k dražbi cene zlata je pozdravil tudi predsednik ICE Benchmark Administration. Mnenja je, da se bosta s povečanim trgovalnim volumnom povečala tudi neodvisni nadzor in preglednost nad določanjem cene zlata, kar naj bi posledično dvignilo zaupanje v samo dražbo. Ta se izvaja dvakrat dnevno.
11. JUNIJ 2015
Četrtletni rezultati naftnega podjetja Gazprom kažejo, da je šlo po East Siberian Pacific Ocean cevovodu do Kitajske kar 37,2 odstotka surove nafte, prej omenjene družbe. To predstavlja 1,6 milijona ton surove nafte v treh mesecih. Nekateri analitiki to označujejo za rojstvo novega »petro yuana« saj hkrati ugotavljajo, da je vse več ruskih energetskih družb naklonjenih opustitvi dolarja kot valute, s katero bi njihovi kupci lahko plačevali to črno zlato. Da Rusija, tretja največja proizvajalka nafte vso surovo nafto prodaja Kitajski za renminbije, je najbolj jasen znak, da so ekonomske sankcije zahodnih držav neuspešne, saj so le okrepile uporabo kitajske valute v ruskih podjetjih. Statistični podatki kažejo tudi na to, da je kitajski uvoz surove nafte iz nekaterih večjih članic OPEC-a upadel (Saudova Arabija -8 %, Venezuela -11 %), medtem, ko je uvoz iz Rusije v lanskem letu porastel za 36 odstotkov. O zatonu »petro dolarja« govori tudi podatek, da je zaradi upada cene nafte na svetovnem trgu v lanskem letu, prišlo do prvega izvoznega neto odliva »petro dolarja« po 18. letih! Po predvidevanjih banke Goldman Sachs naj bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje s 24 milijardami dolarji na mesec in naj bi do leta 2018 skupaj dosegel 900 milijard ameriških dolarjev.
26. MAJ 2015
Verjetno je še svež spomin na bankrot ameriškega mesta Detroit, ki se je zgodil 18. julija leta 2013. Šlo je za največji bankrot mesta v zabeleženi ameriški zgodovini z ocenjenim dolgom v višini okoli 20 milijard ameriških dolarjev. Kaj lahko se zgodi, da bo Detroitu ta primat prevzelo drugo ameriško mesto. Nedavno je bonitetna družba Moody's tretjemu največjemu ameriškemu mestu Chicagu, znižala bonitetno oceno dolga s prejšnje vrednosti Baa2 na Ba1. S to oznako so pri prej omenjeni bonitetni agenciji označene dolžniške obveznosti, v katerih je zaznati špekulativne elemente in so predmet velikega posojilnega tveganja (ang. junk). Ameriške zvezne države in mesta, se ob upadanju ekonomske moči in dejstvu, da ne morejo same tiskati denarne valute s katero bi lahko izpolnile svoje finančne obveznosti, soočajo z vedno večjimi finančnimi težavami. Tako bonitetna agencija Moody's mesto Chicago tudi v prihodnje vidi kot nekredibilno z vidika poplačila svojega finančnega dolga. Ena izmed večjih težav mesta je tudi izplačilo pokojnin, katerih obveznosti se bodo v primerjavi z lanskim letom podvojile. Čez dobro desetletje, leta 2026, bo pokojninska obveznost Chicaga predvidoma že štirikrat večja kot je bila lansko leto!
19. MAJ 2015
Priznani ekonomist Armstrong opozarja, da se v Evropi pospešeno odpravlja poslovanje z gotovino namesto, da bi politiki reševali obstoječe ekonomske probleme. Za ohranitev evro valute, je namreč potrebno ohraniti banke, katerih zadolženost je višja od njihovih rezerv v vseh državah evropske denarne unije. In, če katera izmed držav postane insolventna (plačilno nesposobna) podobno kot Grčija, postane posledično ogrožen celotni bančni sistem. Edini način, da se takrat prepreči propad bank je, da se ljudem onemogoči dvig gotovine iz bank. Zato v državnih medijih vse pogosteje prihajajo na površje novice s katerimi ljudi pripravljajo na prihajajočo odpravo gotovine pri poslovanju. To »mantro« so začeli zagovarjati celo v nekaterih delih Nemčije. Še posebej agresivni so glede poslovanja z gotovino postali v Združenih državah Amerike, kjer so nedavno nekemu malemu trgovcu z bančnega računa zasegli 107.702,66 ameriških dolarjev, ker ni spoštoval "strukturnega" zakona. Zakona, ki z namenom preprečevanja trgovanja z drogami in pranja denarja dovoljuje denarne depozite le do vrednosti 10.000 ameriških dolarjev, se morajo očitno bati tudi mali lokalni ameriški trgovci. Zanimivo je, da je bilo podobnih zasegov v letu 2005 samo 114, v letu 2012 že 639. Primer lepo pokaže kako hitro lahko vlada postavi na glavo finančno življenje posameznika. Vse kaže, da gremo po poti, ko v prihodnje, brez »odobritve« vlade, ne bomo mogli ničesar več kupiti ali prodati. In to ni tako oddaljeni dogodek, ko si morda mislite.
30. APRIL 2015
Verjetno vas bo podatek presenetil, a trenutno se z več kot 30 odstotki vsega javnega dolga v evro območju (okoli 2 bilijona evrov) trguje ob negativnih obrestnih merah! Statistični podatki posameznih držav razkrijejo še bolj presenetljivo sliko. Po podatkih investicijske banke Jefferies se v Nemčiji trguje z okoli 70 odstotki obveznic, ki imajo negativno obrestno mero. V Italiji se trguje z okoli 50 odstotki takih obveznic. Celo v Španiji, ki je bila še pred nekaj leti v zelo težki finančni situaciji se v 17 odstotkih trguje z obveznicami, ki imajo negativno obrestno mero. Vse se je začelo z uvedbo kvantitativnega popuščanja s strani Evropske centralne banke (ECB) in uvedbo negativne obrestne mere pri 10-letnih švicarskih državnih obveznicah. Posledično se je sprožil plaz negativnih obrestnih mer na trgu evropskih državnih obveznic. V lovu za navidezno »varno« naložbo, so vlagatelji zanemarili previdnost in se kolektivno odločili, da so vladam celo pripravljeni plačati za privilegij, da jim lahko posodijo denar!? Zakaj so v tem finančnem okolju negativne obrestne mere tako zaskrbljujoče? Ker je naraščajoče povpraševanje v svetovnem gospodarstvu še vedno in skoraj v celoti odvisno od naraščanja javnih dolgov. Finančna kriza leta 2008 je bila sprožena z namenom, da enkrat za zmeraj izniči kreditni balon, a se to ni zgodilo in javno zadolževanje se je nadaljevalo tam, kjer so z zadolževanjem prenehala gospodinjstva in podjetja. Pri širjenju kreditiranja pa so glavno vlogo odigrali trgi v razvoju. Opozorila finančne krize leta 2008 so bila tako večinoma preslišana zato se bližamo novemu, neprijetnemu razvoju finančnih dogodkov. Le ugibamo lahko, kaj bo sledilo…
21. APRIL 2015
Po dveh mesecih premora, ruska centralna banka zopet kupuje zlato. Nakup 30. ton zlata v marcu predstavlja največji nakup od lanskega meseca septembra! Nakupe zlata, po pojasnilu guvernerke ruske centralne banke, opravljajo iz vsaj dveh razlogov: razpršitve deviznih rezerv in reševanja težav z likvidnostjo rublja. Za veliko analitikov je rusko nadaljevanje kupovanja zlata presenetljivo, saj se Rusija bori z ekonomskimi sankcijami zahodnih držav, analitik družbe Mitsui & Co. Precious Metals Inc. pa hkrati meni, da je to zelo močan nakupni signal za trg zlata. Rusija je svoje zaloge zlata od leta 2005 potrojila in danes znašajo 13 odstotkov državnih deviznih rezerv oziroma največ od leta 1993 dalje. Ocenjuje se, da bodo tudi ostale centralne banke letos kupile najmanj 400 ton zlata.
20. APRIL 2015
Grčija je pred kratkim uspela Mednarodnemu denarnemu skladu vrniti 460 milijonov evrov dolga. Vendar pa je največji plačilni izziv še pred njimi. Meseca maja morajo namreč istemu kreditodajalcu vrniti še 767 milijonov evrov dolga. Da jim bo to le s težka uspelo, kaže tudi odziv na evropskem obvezniškem trgu, kjer je v zadnjih dneh zrasla donosnost obveznic držav, ki so finančno povezane z Grčijo. Grški vladi zmanjkuje denarja in v kolikor z Evropsko unijo ne bodo pravočasno dosegli dogovora, ne bodo mogli izplačati plač javnemu sektorju in državnih pokojnin. Eden izmed grških državnih uradnikov je dejal: » Prišli smo do konca poti… Če Evropejci ne bodo sprostili finančne pomoči, nam ne preostane drugega kot bankrot.« Za evropski denarni sistem bi bil to zelo velik šok. Lahko, da gre ob teh izjavah za pogajalsko taktiko Grčije, a dejstvo je, da se njihova državna blagajna zelo hitro prazni.
10. APRIL 2015
Varčevalci v Avstriji bodo morali v prihodnje skrbno preveriti banko, preden ji bodo zaupali svoje prihranke. Gre namreč za nov zakon, katerega zakonske okvirje je Evropska unija postavila že pred dvema letoma, v Avstriji pa bo začel veljati to poletje in bo iz procesa jamstvene sheme za bančne vloge izključil državo. Namesto državne garancije bo v naslednjih desetih letih vzpostavljen posebni bančni sklad za zavarovanje depozitov v predvideni višini 1,5 milijarde evrov. Čeprav še ni jasno kdo in pod kakšnimi pogoji bo ta sklad financiral pa je že danes jasno, da vsota ne bo dovolj velika. Predvidena vsota sklada namreč trenutno predstavlja zgolj 0,8 % vseh bančnih depozitov v Avstriji. V primeru propada večje banke ali sočasnega propada večjega števila bank, bi tako večina bančnih komitentov ostala brez svojega denarja. Lep primer je bolgarska banka CorpBank, ki je imela za pokritje 1,8 milijard evrov bančnih depozitov, v varstvenem skladu zgolj milijardo evrov. In še dobra novica. Država bo za tri mesece še vedno vzela "v varstvo" zneske, ki bodo na bankah vodeni kot dediščine, nepremičninske transakcije, dote ali preživnine. In to celo do višine 500.000 evrov.
02. APRIL 2015
Verjetno se še spomnite težav avstrijske Hypo-Alpe Adria Bank? No, vse kaže, da je lahko naslednja potencialna žrtev »finančne krize« Pfandbriefbank Österreich AG. V mesecu juniju jih namreč čaka plačilo obveznosti v višini 600 milijonov evrov. Čeprav ne gre za visoko vsoto, lahko to v primeru neplačila povzroči t.i. domino efekt v celotnem finančnem sistemu, kjer je ena banka lastnica druge, ta spet naslednje itn. Zanimivo je, da se z dvoletno obveznico Pfandbriefbank trguje okoli 95 centov, kar je za skoraj 15 odstotkov nižje kot v prejšnjem tednu. To lahko pomeni, da borzniki na trgu že vonjajo kri! Ob tem ne gre pozabiti, da naj bi bila Avstrija ena izmed »močnejših« evropskih držav z bonitetno oceno (AAA). Zato ne preseneča dejstvo, da borzni špekulanti že dolgo niso bili tako močno naklonjeni padcu evro valute v primerjavi z ameriškim dolarjem, kot so ta trenutek. Leto bo v finančnem smislu težko tudi za Ukrajino, ki mora do konca leta Rusiji vrniti dobre tri milijarde ameriških dolarjev, ki so si jih sposodili konec leta 2013. Dogovora o prestrukturiranju tega dolga namreč ni pričakovati, ker bi dodatna finančna sredstva lahko bila uporabljena za napade na rusko prebivalstvo na vzhodu Ukrajine. Morebitna neizpolnitev finančnih obveznosti Ukrajine pa bi to državo močno približalo bankrotu. Druga polovica leta bo s finančnega vidika torej izjemno zanimiva in polna potencialnih »črnih labodov«.
01. APRIL 2015
Medtem, ko se evro območje duši v dolžniški krizi in hkrati vztraja pri finančnih in ekonomskih sankcijah proti Rusiji, je slednja s Kitajsko podpisala sporazum o gradnji 7000 km dolge železniške proge od Pekinga do Moskve. Vrednost projekta te visoko hitrostne železniške proge ocenjujejo na protivrednost 242 milijard ameriških dolarjev. Projekt naj bi bil zaključen v 8. do 10. letih. Ko bo končan, bodo potniki za to razdaljo, namesto sedanjih šestih dni, potrebovali zgolj dva dni. Z ekonomskega vidika bo še pomembnejše to, da se bo s to železniško povezavo skrajšal čas tovornega prometa po vsej Evraziji. Omenjena povezava bo namreč dobesedno »ustvarjala« nove trge v zaledju Evrazije. Kako pomemben trg je Evrazija, povedo naslednji podatki. V Evraziji živi okoli 75 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tam se nahaja tudi večina svetovnega fizičnega bogastva (surovin) in približno tri četrtine znanih svetovnih energetskih virov! Po obsegu in pomenu se to železniško omrežje zato lahko mirno postavi ob bok Sueškemu prekopu.
13. MAREC 2015
Dolgo pričakovani kitajski internacionalni plačilni sistem (CIPS), ki bo olajšal mednarodno uporabo kitajske valute (yuan) je pripravljen, da prične z delovanjem v mesecu septembru ali oktobru. Sistem, ki naj bi postal plačilna avtocesta za yuan, bo nadomestil mozaik trenutnih plačilnih omrežij in omogočil brezplačne transakcije renminbija, kar bo zagotovo močno vplivalo na internacionalizacijo kitajske valute. In kako bo to vplivalo na trenutno svetovno rezervno valuto, ameriški dolar? Bančni svetovalec Patric Barron meni, da bi pomanjkanje povpraševanja po ameriški valuti lahko povzročilo, da bi se bilijoni dolarjev namenjenih v tujino, stekli nazaj v Združene države Amerike in povzročili inflacijo, recesijo ali pa kar oboje skupaj. V kolikor bi povpraševanje po premoženju, ki je nominirano v ameriških dolarjih, padlo za 50 % (3,077 bilijona ameriških dolarjev), bi se morala monetarna baza Združenih držav Amerike povečati za 80 % kar bi nedvomno pripeljalo do zelo visoke inflacije cen in postavilo »ameriški način življenja« na kocko.
05. MAREC 2015
Pisalo se je leto 2009, ko je Kitajska zadnjič uradno oznanila svoje rezerve zlata (1054 ton). Ker od takrat dalje Kitajska molči o svojih rezervah, so si analitiki enotni le v eni stvari, da ima Kitajska veliko več zlata kot le 1054 ton. Priznani strokovnjak za trg zlata, Jeff Nichols, je lansko leto menil, da je Kitajska svojo zalogo zlata povečala na 2710 ton. Še bolj drzen je v svojih napovedih ekonomist Jim Rickards, ki je mnenja, da se njihova zaloga zlata giblje okoli 5000 ton. Koliko ima torej Kitajska resnična zlata? Več kot si kdorkoli predstavlja! Številka, ki je prišla iz ust Simona Hunta, je tako neverjetna, da bi bila vprašljiva, če ne bi šlo za enega izmed članov najboljše skupine analitikov za kovine na svetu, ki se lahko pohvali z lepo zgodovino vpogleda v kitajske strateške pobude glede kovin in mineralov. V svojem zadnjem poročilu svojim strankam je zapisal, da ima Kitajska več zlata kot ga svet lahko vidi. Kot je pred že zapisal Alasdair Macleod, verjetno najboljši svetovni analitik za trg zlata, je Kitajska v obdobju med leti 1983 in 2002 akumulirala 25000 ton zlata. Njena trenutna zaloga je torej večja od 30000 ton za razliko od Združenih držav Amerike (8133,5 ton), ki je v tem času večino svojega in tujega zlata prodala ali posodila. Zahodni investitorji bi se ob tem morali vprašati: »Če je Kitajska, ki je z eksplozivno gospodarsko rastjo v zadnjem desetletju v svetu vzbujala zavist, tako osredotočena na zlato, zakaj ne bi bili tudi sami?« Verjetno ni potrebno posebno poudarjati, da bi javna objava zalog zlata, ki jih ima Kitajska, obstoječi svetovni finančni sistem stresel do samega jedra!
03. MAREC 2015
Po številnih pohvalnih besedah o ameriški ekonomiji s strani nekaterih ameriških finančnih analitikov, je prava osvežitev prebrati mnenje »staroste« svetovne ekonomije, gospoda Alana Greenspana. Padajoče donose državnih ameriških obveznic in nizko inflacijo je recimo komentiral takole: »Tako kot jaz vidim stvari, je današnja situacija verjetno enakovredna tisti, ki smo jo videli v kasnejših fazah t.i. velike depresije. Nismo niti blizu takratnim problemom, vendar pa tudi česa podobnega nismo videli že vse od takrat.« Naraščajoče vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je pripisal nizki obrestni meri ameriške centralne banke in njeni politiki kvantitativnega sproščanja (tiskanja novega denarja) in dodal: »Ko bodo realne obrestne mere začele rasti, takrat bi lahko izbruhnila kriza.« Medtem, ko je v drugi oceni tega četrtletja, 83 anketiranih ekonomistov s strani Bloomberga, napovedalo 2 % gospodarsko rast ameriškega gospodarstva, vodja naložb v Saxo banki Steen Jakobsen, napoveduje ničelno gospodarsko rast! »Ameriški ekonomski podatki se že nekaj časa slabšajo – osebno menim, da smo v obdobju, ko bomo skozi pomembno, novo znižanje gospodarske rasti, motor ekonomske rasti predali razvijajočim se trgom. To se bo najverjetneje zgodilo že v zadnjem četrtletju letošnjega leta, zagotovo pa v prihodnjem letu.« In kam vlaga vodja naložb pri Saxo banki? »Zlato je še vedno na vrhu mojega seznama naložb.«
17. FEBRUAR 2015
Politiki iz Pekinga trdijo, da svoje valute ne nameravajo devalvirati. In stava proti finančni politiki Pekinga ali njihovi centralni banki je navadno zelo redko uspešna. Tokrat pa nekateri analitiki investitorje opozarjajo na možnost nenadne in močne devalvacije juana. Ekonomska slika Kitajske je ena izmed tistih, kjer gospodarstvo konstantno peša kljub finančnim stimulacijam. S krčenjem izvoza se njihova ekonomija tako vse bolj približuje deflaciji, tradicionalni vzvodi Pekinga za oživljanje ekonomije pa očitno niso več uspešni. Bank of America zato ugotavlja, da je razvrednotenje juana ena izmed možnosti, ki Kitajski še ostale, da bi si zagotovila dovolj velik delež svetovnega povpraševanja. Z njim bi lahko izpolnila svoje cilje za nadaljnjo gospodarsko rast in si zagotovila potrebna delovna mesta. V kolikor bo prišlo do nenadne devalvacije juana, bo to v trenutni svetovni valutni vojni pomenilo veliko zaostritev. Zato je pričakovati, da bodo investitorji še naprej pozorno spremljali razvoj dogodkov, ki bi lahko Peking potisnili v devalvacijo juana. In na katere dogodke bodo še posebej pozorni? Na nadaljnjo slabšanje gospodarskih kazalcev, dodatno krepitev ameriškega dolarja ali odliv kapitala iz države.
10. FEBRUAR 2015
Iz kitajske bonitetne agencije Dagong prihajajo opozorila pred novo svetovno finančno krizo. Njen začetek je sicer menda težko napovedati, njeni znaki, kot sta recimo naraščujoč obseg dolgov in nestanovitni razvoj glavnih svetovnih gospodarstev ter nekaterih drugih držav v razvoju pa so že prisotni. »Vztrajanje v modelu, ki temelji na bazi kreditiranja potrošnje lahko postane vir nove finančne krize«, je opozoril direktor bonitetne agencije Guan Jianzhong v intervjuju s tiskovno agencijo Tass. Po njegovem mnenju je danes situacija veliko slabša kot je bila leta 2008. Za trenutno krizo v Rusiji meni, da je posledica sankcij zahodnih držav, medtem ko je kriza v Združenih državah Amerike in Evrope posledica notranjih dejavnikov. »Za razliko od Rusije, je obseg kreditiranja v zahodnih državah presegel potrebo proizvodnje blaga in ustvaril balon. Kriza je bila nato, skozi politiko kvantitativnega sproščanja in tiskanja denarnih valut, posredovana celemu svetu. Vse države bodo morale plačati za to«, je še dodal direktor bonitetne agencije Dagong.
01. FEBRUAR 2015
Medtem, ko počasi postaja vse bolj jasno, da nad svetovnim bogastvom roko drži le peščica ljudi, je več kot očitno, da se na borznih trgih manipulira. Tehnologija pri tem igra zelo pomembno vlogo in le redki se zavedajo, v kakšnem obsegu. V obsegu, kjer je trgovalni dan z borznega parketa povsem zastarel in v katerem je vse orkestrirano. Danes se namreč večina borznega trgovanja opravi z računalniškimi algoritmi z visokofrekvenčnem trgovanju, ki omogočajo hitro odločanje o naložbah in jih že tudi v naprej predvidijo. Trgovalni čas z delnico, ki je pred uvedbo visokofrekvenčnega trgovanja trajal okoli dve minute, se je tako sedaj skrajšal na pičlih nekaj nanosekund! Ena izmed raziskav v letu 2012 je pokazala, da kar neverjetnih 84 % vseh borznih transakcij opravijo računalniki z visokofrekvenčnim trgovalnim sistemom. Programski »brokerji« imajo praktično neskončno kreditno linijo, ne plačajo skoraj nič provizije in imajo podporo bank z Wall Streeta, ki imajo močne politične povezave s katerimi lahko »rešijo« morebitno izgubljeno stavo računalnika. Ste vedeli, da investicijska banka JP Morgan v letu 2013 ni imela enega samega negativnega trgovalnega dne? Impresivno, a še z daleč ne toliko kot je impresivna trgovalna uspešnost podjetja Virtu Financial. Največje podjetje za visokofrekvenčno trgovanje, ustanovljeno leta 2008, je imelo v obdobju od začetka leta 2009 do konca leta 2013 samo en neuspešen trgovalni dan. Enega in edinega od 1238 trgovalnih dni! Borzni časi kot smo jih nekdaj poznali, so se očitno korenito spremenili…
23. JANUAR 2015
Okoli dogajanja s švicarskim frankom je bil pred časom opravljen zanimiv intervju z gospodom Ernstom Baltenspergerjem, vplivnim mislecem v finančni politiki. Ta je nekaj dni pred ločitvijo švicarskega franka od evro valute izpostavi to razvezo, zaradi potencialnih izgub, ki bi lahko nastale ob naraščajočem bilančnem stanju švicarske centralne banke. In ne samo to, morda je celo napovedal nadaljnji razvoj svetovne finančne politike. Menil je, da Združene države Amerike stojijo pred vrati, ki vodijo iz politike ničelne obrestne mere. To bo popolno spremenilo svetovno finančno ureditev in pogoje in bo zelo pomembno tudi za centralne banke. Ob tem je omenil možnost, da bi prekinjena naveza med švicarskim frankom in evro valuto nadomestili s košarico valut, kjer bi bili, z določeno zgornjo mejo, enakovredno zastopani valuti evro in ameriški dolar v razmerju 50 % proti 50 %. Seveda se to danes lahko sliši le kot fikcija. A, če se ozremo le nekaj let nazaj lahko hitro ugotovimo, da je današnja finančna resničnost bolj čudna od takratne fikcije.
19. JANUAR 2015
Za ugotovitev posledic, ki jih je povzročila zadnja odločitev švicarske centralne banke, bodo potrebni meseci. Že danes pa je jasno, da se evro valuta nahaja v zelo nezavidljivem in težkem položaju. Vrednost evro valute se namreč znižuje že več mesecev, sedaj pa je izginil še eden njenih največjih kupcev. Ko gospodarska in finančna situacija v Evropi postajata vse slabši je pričakovati, da bo vrednost evro valute padla na novo najnižjo vrednost. Ob tem se je dobro spomniti, da se je azijska finančna kriza (1997) začela prav s tem, ko je bila tajska vlada, zaradi pomanjkanja devizne podpore svoji fiksirani valuti, primorana prekiniti vezavo na ameriški dolar. Zadnja akcija švicarske centralne banke je zanimiva tudi z vidika (ne)zaupanja v centralne banke. Predsednik švicarske centralne banke Thomas Jordan, je namreč pred mesecem dni neštetokrat ponovil, da bo vezava švicarskega franka na evro valuto trajala »večno« in da bodo to podpirali z neomejeno količino frankov. Le mesec dni je bilo potrebnih, da je svet ugotovil koliko je vredna njegova beseda. Prelomljena obljuba je sicer le ena izmed številnih laži, ki že nekaj časa prihajajo iz centralnih bank po svetu, zanimivo pa je, da večina ljudi še vedno verjame tistemu kar slišijo od vodilni ljudi teh bank. Največkrat v lastno škodo…
16. JANUAR 2015
Današnji dan si bodo verjetno najbolj zapomnili imetniki kreditov v švicarskih frankih. Švicarska centralna banka je namreč svojo valuto ločila od triletne naveze z evro valuto. Istočasno je centralna banka objavila tudi, da obrestno mero za depozite dodatno znižuje z -0,25 % na -0,75 %. Predvsem prva odločitev je na finančnem trgu pomenila porast švicarskega franka v primerjavi z evro valuto in ameriškim dolarjem. Razmerje med valutnim parom USD/CHF se je trenutno ustalilo pri vrednosti 0,9 pri valutnem paru EUR/CHF pa pri vrednosti 1,0. Akcija švicarske centralne banke je močno vplivala tudi na borzni indeks SMI, ki je v začetku trgovanja izgubil slabih 14 % vrednosti. Prav nasprotni odziv na to dogajanje pa je pokazalo zlato katerega cena je v primerjavi z evro valuto zrasla za dobre 3 %. Najbolj slikovito se je na današnje finančno dogajanje odzval Nick Hayek, direktor Swatch Group, ki je dejaj: »Sem brez besed! Jordan ni le ime predsednika švicarske centralne banke ampak je tudi ime reke. Današnji ukrep centralne banke pa je cunami, tako za izvozno usmerjeno industrijo, turizem kot tudi celotno državo.« Po začetku leta sodeč, bo to leto zelo dinamično in nepredvidljivo…
16. JANUAR 2015
Cena zlata se je v lanskem letu začela pobirati in v primerjavi z evro valuto zrasla za 12,1 %. Srebro, žal ni sledilo svojemu "bratu" in je bilo tudi v lanskem letu še vedno z »eno nogo« v rdečih številkah (-9 %). Ker sta obe kovini letošnje leto začeli silovito (Au +7,3 % in Ag +12%), se veliko vlagateljev sprašuje kako uspešni bosta kovini v nadaljevanju leta. Lanska pričakovanja so ostala neizpolnjena predvsem pri srebru, zato poglejmo kaj mu v letošnjem letu lahko pomaga pri dvigu cene. Dva izmed dejavnikov sta zagotovo močno industrijsko in investicijsko povpraševanje po fizičnem srebru, ki trajata že celo desetletje. Industrijsko povpraševanje se je v tem času povečalo za 15 %, investicijsko pa kar za 357 %! Industrijsko povpraševanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj so Kitajska, Japonska in Nemčija že napovedale močno spodbudo proizvodnji čiste energije s pomočjo sončnih panelov, vse do leta 2018. Poleg solarne tehnologije so visoka pričakovanja uporabe srebra tudi pri proizvodnji baterijskih vložkov, ležajev in izdelavi antibakterijskih sredstev. Enega izmed dejavnikov prihodnje rasti cene srebra bi lahko našli tudi v razmerju s ceno zlata. To razmerje je trenutno 73:1 in številni analitiki so mnenja, da bi se moralo v letošnjem letu to razmerje znižati na 60:1. To pa bi pri današnji ceni zlata (1.051 € za 31,1035 g) pomenilo dvig cene srebra za 21,5 %, glede na današnjo ceno. Spodobna rast, kaj ne?
10. JANUAR 2015
Graf prikazuje razmerje med zadolžitvijo in bruto družbenim proizvodom (BDP) v 20 svetovnih ekonomijah, v primerjavi z odstotkom populacije, ki je starejša od 65 let. Populacija v državah na levi strani grafa se hitro stara, kar državam onemogoča stopnjo rasti, ki bi bila potrebna za to, da bi zmanjševale zadolžitev ali zgolj plačevale obresti na dolg po tržnih obrestnih merah. Zato vlade in centralne banke v nameri, da ohranjajo »normalnost«, z denarno politiko (manipulacijo) zadržujejo rast cen plemenitih kovin in se izmikajo neizogibni prilagoditvi. Zelo zanimivi so podatki iz Združenih držav Amerike, druge ekonomije na svetu, ki primerjajo porast ameriške populacije z ustvarjenimi novimi delovnimi mesti. Med leti 1952 do 2000 je bila rast populacije za 66 odstotkov višja od ustvarjenih novih delovnih mest, med leti 2000 do 2007 je bila rast populacije višja za 30 odstotkov, med leti 2007 do 2014 pa za 17 odstotkov. Da demografija v Ameriki lahko povzroči večjo gospodarsko recesijo od tiste med Veliko depresijo (1929-1934) pove podatek, da so vse starostne kategorije zaposlenih že dosegle vrh zaposljivosti. Populacija med 25. in 34. letom starosti je vrh zaposljivosti dosegla leta 1989, populacija med 35. in 44. letom starosti leta 1999 ter populacija med 45. in 54. letom starosti leta 2007. Lansko leto se je vrhu zaposljivosti pridružila še populacija tistih, ki so starejši od 55 let. Demografska ura je neizprosna in tudi zaradi nje recesiji še ni videti konca.
06. JANUAR 2015
Rusija se je na zaostrovanje sankcij proti njej in ob govoricah, da bi ji lahko blokirali uporabo SWIFT-a (sistem mednarodne izmenjave finančnih transakcij), odzvala z uvajanjem svojega, alternativnega sistema SWIFT za domača plačila. Sistem plačil bodo najprej preizkusili na osmih velikih bankah, med katerimi bo tudi druga največja ruska banka VTB, banka SMP ter Rossiya bank. V kolikor bo sistem v testni fazi deloval po pričakovanjih, naj bi stopil v veljavo najkasneje v letošnjem mesecu maju. Ob novici iz lanskega leta, da bo kitajski sistem medbančnega trgovanja in deviznih menjav (CFETS) z 29. decembrom, v medsebojnem trgovanju med Kitajsko, Rusijo, Malezijo in Novo Zelandijo dovoljeval transakcije v nacionalnih valutah, postaja razvoj mednarodne trgovine brez ameriškega dolarja še bolj zanimiv. Vse bolj jasno se kaže, kdo v svetu ima vpliv in kdo v resnici potrebuje oziroma še bolje, ne potrebuje ameriškega dolarja za medsebojno trgovanje. Seveda pa je tudi v prihodnje pričakovati, da se bodo države, ki se distancirajo od bančnega modela družine Rothschild znašle pod pritiskom svetovnega bančnega lobija.
06. JANUAR 2015
Senatorka Elizabeth Warren iz ameriške zvezne države Massachusetts, je v decembru lanskega leta močno opozarjala na lobiste, ki so želeli, da bi ameriški Kongres potrdi določbo, s katero bi velikim bankam omogočil, z davkoplačevalskim denarjem pokrivati izgube pri poslovanju s finančnimi derivati. Pri tej zahtevi so bili najbolj glasni lobisti banke Citigroup in to ne brez razloga. Premoženje banke je bilo ocenjeno na 1,9 bilijonov ameriških dolarjev, izpostavljenost banke do finančnih derivatov (t.i. stav) pa je presegalo 61,7 bilijonov ameriških dolarjev)! Sredi decembra je zato senatorka Warren, v prezirajočem govoru, obtožila banko, da sta njena »velikost« in vplivnost dosegli točko zaradi katere je celotna država postala njihova talka. Ker pa ima banka Citigroup v državnih službah kar nekaj svojih bivših zaposlenih (dva nekdanja finančna ministra, sedanji finančni minister, sedanji finančni podsekretar, sedanji podpredsednik Federal Reserve,…), je bila predlagana določba seveda sprejeta. Senatorka je to komentirala z besedami: »Če si banka z Wall Streeta, Washington zate dela odlično. Izgubili smo to bitko, vendar bomo nadaljevali spopad.« V razmislek naj dodam, da je določba zelo podobna tisti iz leta 2008, ki je pripeljala do finančne krize in iz katere se še do danes nismo uspeli izkopati. Déjà vu?
22. DECEMBER 2014
James Henry, nekdanji glavni ekonomist pri svetovalni družbi McKinsey, je v najbolj podrobni študiji o offshore gospodarstvu (davčnih oazah) do sedaj ugotovil, da so najbogatejši ljudje do dobra izkoristili čezmejno davčno zakonodajo in v offshore banke prenesli šokantnih 20,31 bilijonov ameriških dolarjev. To je vsota, ki je le malenkost nižja od skupnega BDP, ki sta ga ustvarili Japonska in Združene države Amerike v letu 2011, takrat vodilni dve svetovni ekonomiji! Transakcije so bile omogočene zasebnim bančnim institucijam za račune posameznikov, ki jih ima britanski dnevnih The Guardian za t.i. svetovno super bogato elito. Če gre za velike vsote denarja, se imetnikom računov ni potrebno ukvarjati z nadležnimi predpisi in pravnimi vprašanji zato denar še vedno odteka iz velikih držav, večinoma v Švico in na Kajmanske otoke. Raziskava je tudi pokazala, da so privatne bančne institucije samo v letu 2010 upravljale z več kot 6 bilijoni ameriških dolarjev, kar je očitno velik porast glede na leto 2005, ko so upravljali z 2,3 bilijoni ameriških dolarjev. Med temi bankami so se znašle tudi Goldman Sachs, UBS in Credit Suisse. Zanimivo odkritje študije je tudi podatek, da bi količina denarja, ki je od leta 1970 zapustila nekatere države v razvoju in se preselila na offshore bančne račune, z lahkoto poplačala državne dolgove. Razlika med bogatimi in revnimi v svetu je tako v resnici veliko večja kot smo verjeli do sedaj. Kot dokaz za to, je James Henry izračunal, da je okoli 9,84 bilijonov ameriških dolarjev v rokah le 92000 posameznikov. Z drugimi besedami, 0,001 % prebivalcev ima več premoženja kot znaša letni BDP katerekoli svetovne države, razen Evropske unije ali Združenih držav Amerike! Običajni državljani si sploh ne predstavljamo kako nepravično se je ekonomski položaj poslabšal v zadnjih nekaj letih…
15. DECEMBER 2014
Brez kakšnega velikega razglašanja in objav, so iz blagovne borze Comex sporočili, da bodo z 22. decembrom uvedli omejitev dnevnih nihanj pri trgovanju s plemenitimi kovinami. Tako bo trgovanje lahko zaustavljeno za pet minut, če bo trgovalna cena glede na predhodno vrednost odstopala za 100 ameriških dolarjev ali več pri zlatu oziroma za 3 ameriške dolarje ali več pri srebru. Pri današnjih cenah to pomeni 8 % volatilnost pri zlatu in 17 % volatilnost cene pri srebru. To so zelo velika nihanja znotraj trgovalnega dne in se trenutno zdijo povsem nemogoča. Zakaj potem ta omejitev in zakaj se omejitev uveljavlja v obdobju, ko so cene plemenitih kovin na dnu? Zakaj tako hitenje pri uvedbi omejitve nihanja tečajev? Možni sta vsaj dve razlagi: ali bodo banke izstopile iz trgovanja na blagovni borzi in bodo prepustile trgu, da določa ceno plemenitim kovinam ali pa je v ozadju gora zahtevkov za prevzem fizične kovine, ki je Comex-u primanjkuje. Eno ali drugo lahko ceno plemenitih kovin požene v višave.
05. DECEMBER 2014
Mesto Vatikan je, glede na nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, najbogatejša država na svetu. Zato je toliko bolj zanimivo pogledati v Vatikansko banko, ki se uradno imenuje Inštitut za religiozna dela (Institute for the Works of Religion) in je leta 2012 prvič v zgodovini razkrila svoje bilance. Leta 2011 je imela banka 20,3 milijona evrov dobička, leta 2012 ga je povečala za več kot štirikrat, na 86,6 milijona evrov. Lansko leto pa je, zaradi čiščenja bilanc, sklenila z dobičkom v višini vsega 2,9 milijona evrov. Banka, v imenu svojih 15.500 strank, upravlja s 5,9 milijardami evrov finančnega premoženja, s 700 milijoni evrov kapitala v naravi, v posesti pa naj bi imela tudi zlato v vrednosti preko 20 milijonov ameriških dolarjev, katerega imajo shranjenega pri ameriški centralni banki (US Federal Reserve). Banka je bila v preteklosti vpletena v številne škandale, zato se znotraj cerkve zahtevajo spremembe s katerimi želijo vatikansko banko bolj približati običajni banki in račune izpostaviti večjemu nadzoru. Do sedaj, zaradi zakona o zaščiti verskih organizacij, Vatikanska banka ni bila izpostavljena enakim obveznostim glede preglednosti poslovanja kot ostale finančne institucije. Denar v Vatikan priteka s pomočjo posameznih donacij katoličanov, vladnih podpor, lastnih investicij ter donacij velikih podjetij. In koliko znaša povprečna donacija ameriškega katoličana? Glede na podatke Univerze Georgetown, je povprečna tedenska donacija ameriškega katolika 10 ameriških dolarjev kar pomeni, da ameriška Katoliška cerkev samo od donacij posameznikov, vsak teden dobi najmanj 850 milijonov ameriških dolarjev.
21. NOVEMBER 2014
Evropska centralna banka (ECB) je v juniju začela obračunavati negativno obrestno mero (-0,1%) na depozite in jo kasneje septembra podvojila. Komitente bank so mirili z izjavami, da to ne bo vplivalo na njihove prihranke, ker bodo negativne obresti plačevale le banke, ki bodo pri ECB hranile svoje depozite. Ker se na koncu prej ali slej vsi stroški prevalijo na komitente bank, so v začetku novembra začele krožiti govorice, da bodo večje banke začele negativne obresti zaračunavati svojim komitentom. Odgovorni pri Commerzbank so vse do danes govorice poskušali umiriti z izjavami, da si v tem trenutku ne znajo predstavljati, da bi svojim komitentom zaračunavali negativne obresti na depozite. No, sedaj si to očitno lahko predstavljajo in vse kaže, da bo z mesecem decembrom Commerzbank prva večja banka v evro območju, ki bo začela s to prakso. Čeprav bodo trenutno »kaznovana« le velika podjetja, korporacije in institucionalni investitorji, bodo kmalu na vrsti tudi individualni varčevalci. Vse to je v začetku novembra že napovedal izvršni direktor za naložbe in upravljanje z njimi pri Deutsche Bank, ki je dejal: »Ljudje morajo končno začeti manj varčevati in bolj razmišljati o potrošnji denarja.« Podobne ukrepe za evrske depozite je napovedalo tudi nekaj ameriških bank, med njimi Bank of New York Mellon, Goldman Sachs, JP Morgan Chase skupaj z Credit Suisse in HSBC. Kaj pa se je izgubilo načelo zrno na zrno pogača, evro na evro palača?
19. NOVEMBER 2014
Japonska centralna banka napoveduje novo odkupovanje obveznic in to v vrednosti med 8 do 12 bilijoni jenov (62 in 93 milijard evrov) na mesec. In koliko obveznic na mesec izda japonska vlada? V vrednosti 10 bilijonov jenov (dobrih 77 milijard evrov). Naključje? Ne, naključje ne obstaja. Japonska centralna banka bo torej kupila vse na novo izdane obveznice japonske vlade. In, ko centralna banka začne odkupovati celotno izdajo državnih obveznic, je to močan signal neizbežnega finančnega zloma države… Z napovedanimi odkupi bo centralna banka tako le še povečala obvezniški balon, največji v moderni zgodovini. Ko se bo zakon financ enkrat ponovno sam od sebe uveljavil, bi japonski obvezniški trg lahko tako močno zrušil, da bo propad banke Lehman Brother's izpadel kot ogrevanje za ta dogodek.
07. NOVEMBER 2014
Ruska Duma (parlament) je predložila ustrezen zakon o prepovedi in ustavitvi kroženja ameriškega dolarja v Rusiji. V kolikor bo zakon sprejet, bodo ruski državljani morali v roku enega leta zapreti svoje dolarske račune in zamenjati ameriško denarno valuto za ruble ali kakšno drugo tujo valuto. V nasprotnem primeru bodo njihovi računi zamrznjeni, gotovina pa zasežena s strani policije, carine, davčne ali migracijske službe. Po sprejetju tega zakona, ameriškega dolarja v Rusiji ne bo več moč dobiti. Prepoved ali prenehanje veljavnosti ameriškega dolarja ne bo veljala za finančne izmenjave, ki jih bo opravljala ruska centralna banka, ruska vlada, ministrstvo za zunanje zadeve in obrambo, zunanje obveščevalne agencije ali služba za državna varnost.
28. OKTOBER 2014
Kitajska je oznanila, da bo od jutri dalje njihova valuta direktno zamenljiva za singapurški dolar, valuto največjega azijskega finančnega centra! Gre za zelo pomembno novico, ki pa so jo zahodni mediji v glavnem sretno "spregledali". Zakaj? Ker še vedno živijo v sanjskem svetu, ker še vedno kraljuje ameriški dolar in kjer so Združene države Amerike enina supersila na svetu. Ves ostali svet pa "kriči" po alternativi za ameriški dolar in ameriško nadvlado. Kako resno kitajska valuta prodira v svetovne finančne tokove pove podatek Združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (SWIFT), ki pravi, da se je vrednostno mednarodni plačilni promet z renminbi v zadnjih dveh letih skoraj potrojil! Vse kaže na to, da je trenutni finančni sistem, ki temelji na dolarsko dolžniškem principu na poti zatona.
26. OKTOBER 2014
Bančni stres test oziroma igra, ki se ji reče (za)upanje
Za nami je še ena predstava za ljudstvo, ki se ji pravi 'bančni stresni test', kateremu so bile izpostavljene evropske banke. Stresnega testa ni opravilo 25 bank, med njimi tudi naši banki NLB in NKBM. Čemu služijo ti testi lepo pove izjava podpredsednika Evropske centralne banke, ki pavi: "Ta, do sedaj najbolj poglobljen pregled stanja največjih bank, bo okrepil zaupanje javnosti v bančni sektor. Z ugotavitvijo problemov in nevarnostibo omogočena poprava bilanc kar bo banke naredilo še bolj prožne in močne. To naj bi omogočilo več posojil v Evropi, ki bodo pomagala k gospodarski rasti." Torej, zaupanje...zaupanje...zaupanje... In še hiter pregled rezultatov. Niti ena sama pomembnejša banka ni padla na strestnem testu, skupni primanjkljaj bank, ki niso opravile stresnega testa znaša 25 milijard evrov, kar je dve milijardi manj kot keta 2011, ko stresnega testa ni opravilo 20 bank. Ja, v bančnem sektorju se vse vrti okoli čarobne besede, zaupanje... Koliko časa bo vzdržalo?
19 oktober 2018
Iz Centra za evropske ekonomske raziskave so sporočili, da se je zaupanje nemških investitorjev spustilo na najnižjo raven v zadnjih šestih letih. ZEW Economic Sentiment za Nemčijo je mesečna gospodarska raziskava, ki zajema mnenja približno 300 ekonomistov in analitikov. Njihova mnenja in pričakovanja se uporabljajo kot kazalnik gospodarske prihodnosti Nemčije v naslednjih šestih mesecih. In raziskava trenutno kaže, da je optimističnih ekonomistov in analitikov veliko manj od pesimističnih. Vrednost kazalnika se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 14,1 točke in dosegla raven -24,7 točk. Večji padec vrednosti kazalnika se je zgodil le po glasovanju o izstopu Velike Britanije iz Evropske skupnosti, julija 2016. Na trenutno vrednost prej omenjenega kazalnika najbolj vplivajo trgovinski spor med Kitajsko in Združenimi državami Amerike, negotovost glede Brexita in nestabilna vladajoča koalicija v Nemčiji. Povprečna vrednost indeksa gospodarskega zaupanja (ZEW), med letoma 1991 in 2008, je bila 22,80 točk. Najvišjo vrednost je indeks dosegel meseca januarja leta 2000 (89,60 točk), najnižjo pa meseca julija leta 2008 (-63,90 točk).
24. OKTOBER 2014
Gold Forward Offered Rate (GOFO), je obrestna mera, ki se uporablja pri zamenjavi zlata za ameriško valuto. Če ima nekdo zlato in si mora sposoditi dolarje, lahko uporabi zlato kot zavarovanje in posledično plača veliko manjšo obrestno mero na izposojeni denar, kot je sicer. Pod normalnimi tržnimi pogoji je GOFO stopnja vedno pozitivna. Kadar pa je GOFO stopnja negativna to pomeni, da je nekdo pripravljen plačati obresti, da bi si izposodil zlato in uporabil ameriško valuto kot zavarovanje. Negativni GOFO kaže na resnost položaja in obup tistih bank in hedge skladov, ki imajo na terminski borzi (COMEX) 'short' pozicije in nujno potrebujejo zlato za fizično dobavo svojim strankam. To pomeni tudi to, da je fizično pomanjkanje zlata zelo realno. V tem pogledu je zanimivo, da so iz LBMA (London Bullion Market Association) sporočili, da te obrestne mere, od 22. oktorbra dalje, ne bodo več objavljali. Očitno z namenom, da se nekaj prikrije...
